Bokhapitale kua USA, 1900-1940
Ka moo ekonomi ye kgolo ka ho fetisisa ya bokhapitale lefaseng e ilego ya gola ka lebelo mo mengwageng ya bo-1920, ya putlama ka 1929, gomme ya agwa lefsa ke New Deal.
Speaker notes
Hlama yuniti ye bjalo ka thutelo ya bokhapitale bjalo ka tshepedišo ya ekonomi: ka moo bo tswetsago kgolo ya ka pela, gore ke ka lebaka la eng bo ka putlama, le ka moo mebušo e arabelago. Ditlhamo tse pedi ke (1) go gola ga mmaraka wa lokologa wa mengwaga ya bo-1920 le mafokodi a gona, le (2) go putlama ga 1929 le karabo ya New Deal ya Roosevelt. Bontsha e sa le pele gore histori ye e ile ya kgokagana le Afrika Borwa ka gauta le kgwebo ya lefase.
Bokhapitale ke eng?
Tshepedišo ya ekonomi yeo e theilwego godimo ga beng ba praebete, poelo le phadišano ya mmaraka.
Ka fase ga bokhapitale, dikgwebo le thoto di na le beng ba praebete, e sego mmušo. Beng ba beeletša tshelete (khapitale) go dira dithoto goba ditirelo, ba di rekisa gore ba hwetse poelo, gomme ba beeletsa gape go gola. Ditheko di beakanywa ke kabo le nyakego mmarakeng wa phadišano.
- Laissez-faire: kgopolo ya gore mmušo o swanetse go tsena ka ekonoming ka mo go nyenyane ka mo go kgonegago.
- Mmaraka wa lokologa: bareki le barekiši ba itiretsa dikgetho tsa bona ka taolo ye nnyane.
- Diabelo le mmaraka wa diabelo: batho ba reka dikarolwana tse nnyane tsa khamphani, ba holofela gore boleng bja yona bo tla rotoga.
Speaker notes
Hlalosa mareo ka go nepagala ka gobane karolo ye e šetšego ya yuniti e a a šomiša ka mehla. Bapiša bokhapitale ka bokopana le bokomonisi (beng ke mmušo, peakanyo ya bogare) bjo baithuti ba kopanago le bjona sehlogong sa Russia. Gatelela gore mo mengwageng ya bo-1920 kua USA pholisi ye kgolo e be e le laissez-faire: mebušo ya Republican e be e dumela gore mmaraka o tla itaola - kgopolo yeo Depression e ilego ya e phephetsa ka morago.
Go rotoga ga bokhapitale bja diintasteri
Ka 1900 USA e be e šetše e fetogile ekonomi ye e etilego pele ya diintasteri lefaseng.
Methopo ye humilego ya tlhago, palo ya batho ye e golago yeo e okeditšwego ke bafaladi, le theknolotši ye mpsha di dirile gore USA e be senatla sa diintasteri. Dikgwebo tse dikgolo tse maatla le dimonopoli - ka tshipi, oli le diporo - di be di laola diintasteri ka moka gomme di dira gore palo ye nnyane ya beng e humile kudu.
- Tšweletšo ya bontši: mola wa go hlangwa wa Henry Ford wo o sepelago (go tloga ka 1913) o dirile gore dithoto di be theko ye tlase gomme di dirwe ka lebelo.
- Sefatanaga sa Ford sa Model T se dirile gore go tsamaya ka koloi go fihlelelege go malapa a tlwaelegilego.
- Meputso ye mengwe ye e phagamego difekthering tse dingwe, go swana le letšatši la $5 la Ford, e thusitse basomi go fetoga badiriši le bona.
Speaker notes
Hlalosa bohlokwa bja tšweletšo ya bontši: mola wa go hlangwa o arotše mošomo ka mešongwana ye bonolo ye e boeletšwago, wa fokotša ditshenyagalelo kudu. Se se theošitše ditheko, sa oketsa tswetso gomme, tabeng ya Ford, sa lefa meputso ye e phagamego mo e lekanego gore basomi ba reke dithoto tseo ba di dirago - selikologo se se botse sa go diriša bjalo ka motheo wa katlego ya bo-1920. Ela hloko lehlakore le lengwe: dimonopoli di kgobokantše lehumo le maatla.
Go gola ga ekonomi ga bo-1920
Ka morago ga Ntwa ya Pele ya Lefase USA e ile ya thabela lesome la mengwaga la kgolo ya ka pela le go gola ga tshenyo ya badiriši.
Mengwaga ya bo-1920 e ile ya tsebega bjalo ka Roaring Twenties. Difekthering di tšholla dikoloi, direidio, difoune, difriji le dithoto tse dingwe tsa badiriši. Papatšo le kadimo ye bonolo (hire purchase, goba 'reka bjale, o lefe ka morago') di kgothaditše batho go senya tshelete, mola disenema, jazz le mefuta ye mempsha di ile tsa fetola setso sa letšatši le letšatši.
- Go ba le dikoloi go ile gwa rotoga, gwa oketsa tshipi, rabara, galase, oli le go agiwa ga ditsela.
- Dithoto tsa mohlagase le papatšo ya bontši di hlodile setshaba se seswa sa badiriši.
- Mebušo ya Republican e boloketše metsheledi e le fase, ya fokotša taolo gomme ya oketsa lekgetho la dithoto tse tswago ka ntle.
Speaker notes
Tliša go gola ga ekonomi bophelong ka dintlha tsa letšatši le letšatši, eupsa o boloke tlhamo ya tshekatsheko: katlego e be e theilwe godimo ga go diriša ga bontši mo go tutuetšwago ke kadimo. Botšiša baithuti gore go ka senyega eng ge batho ba adima kudu go reka dithoto. Ela hloko gore go gola e be e le nnete eupsa go theilwe godimo ga metheo ye mengwe ye e sa tiago - ntlha yeo dislaete tse di latelago di e hlalosago. Melekgetho ye megolo ya dithoto (mohl. Fordney-McCumber, 1922) e sireleditše diintasteri tsa USA eupsa ya senya kgwebo ya lefase.
Ke ka lebaka la eng ekonomi e ile ya gola?
Maatla a mmalwa a kopantse go tutuetsa kgolo ya bo-1920.
Tšweletšo ya bontši
Mela ya go hlangwa e fokoditše ditshenyagalelo gomme ya tlatša mmaraka ka dithoto tse theko ye tlase, tse di nyakegago.
Kadimo ye bonolo
Hire purchase e dumeletše batho ba tlwaelegilego go reka dithoto tse turi ka dikarolo tsa go lefa.
Kholofelo le pholisi
Metsheledi ye tlase, taolo ye nnyane le ditheko tsa diabelo tse rotogago di kgothaditše go senya tshelete le go beeletsa.
Speaker notes
Šomiša dikarata tse tharo tse bjalo ka sekgoparara sa tshekatsheko go e na le lenaneo la go tshwara ka hlogo. Kgothaletša baithuti go bona dikgokagano: tšweletšo ya bontši e nyaka go diriša ga bontši; go diriša ga bontši go be go tshegetšwa ke kadimo le kholofelo. Ge kholofelo e putlama ka 1929, matla a mangwe le a mangwe a ka fetoga bofokodi. Se se hloma disošo tsa Depression.
Go bapatša mmarakeng wa diabelo
Ditheko tsa diabelo tse rotogago di ile tsa hlaba dimilione go betša ka diabelo - gantši ka tshelete ye e adimilwego.
Ge ditheko tsa diabelo di dula di rotoga, batho ba tlwaelegilego ba ile ba kitimela go beeletsa, ba holofela go rekisa ka morago ka poelo - mokgwa wo o bitswago go bapatša ka kholofelo ya poelo (speculation). Ba bantsi ba rekile diabelo 'ka margin', ba lefa karolwana ye nnyane ya theko gomme ba adima ye e šetšego. Se se šomile ge ditheko di rotoga, eupsa go rile mmaraka o agilwe godimo ga thaba ya sekoloto.
- Ditheko tsa diabelo di rotogile ka lebelo go fetiša boleng bja nnete bja dikhamphani.
- Go reka ka margin go be go ra gore go theoga ga theko ye nnyane go ka fediša mmeeletši ka moka.
- Ka 1929 mmaraka o be o šetše o fišega ka kotsi - kolobetso ya go bapatša (speculative bubble).
Speaker notes
Hlalosa kgopolo ya kolobetso (bubble) ka go kwala: ditheko di ile tsa aroga go tswa go letseno la nnete la dikhamphani ka gobane bohle ba be ba nagana gore di tla dula di rotoga. Go reka ka margin go godišitše bobedi dipoelo le ditahlego. Ye ke bofokodi bjo bo tlwaelegilego bja bokhapitale bjo bo sego taolong gomme ke sešo se segolo sa go putlama. Botšiša: go direga eng go bareki ba margin ge ditheko di theoga ka bjako?
Bafenyi le batahlegi ba go gola
Go gola ga bo-1920 go ile gwa uta go se lekane mo go tseneletsego le mafokodi ka fase ga sefahlego.
Speaker notes
Slaete ye e oketsa tlhaloso ya bohlokwa: 'Roaring Twenties' ga se ya duma go bohle. Tšweletšo ya go feta tekano temong e ile ya theošetsa ditheko tsa polase lesome ka moka la mengwaga, ya tlogela balemi ka dikolotong pele ga 1929. Lehumo le be le arolelanwa ka go se lekane kudu, ka fao nyakego ya dithoto e be e ithekgile godimo ga sehlopha se senyane le godimo ga kadimo. Bofokodi bjo bja sebopego bo thusa go hlalosa gore ke ka lebaka la eng go putlama ga mmaraka wa diabelo go ile gwa kgona go wiša ekonomi ka moka Depression.
Go tloga go goleng go ya go putlameng, 1913-1938
- 1913 Ford o tsebiša mola wa go hlangwa wo o sepelago
- 1920s Go gola ga badiriši ga Roaring Twenties
- 1929 Go putlama ga Wall Street (Diphalane)
- 1930-32 Depression e Kgolo e a tsenelela; tlhokego ya mešomo ya bontši
- 1932 Franklin D. Roosevelt o kgethwa mopresidente
- 1933 New Deal e a thoma - 'Matšatši a Lekgolo a Pele'
- 1935 New Deal ya Bobedi: Social Security, Wagner Act
Speaker notes
Šomiša lenaneonako go kgobokanya sebopego sa kanegelo pele ga dislaete tse di feletsego tsa go putlama le tsošološo: go gola mo go telele, go putlama mo go bjako, Depression ye e tsenelelago, ke moka phetogo ya dipolotiki (Roosevelt) yeo e tlišitšego go tsenatsena ga mmušo. Botšiša baithuti go lemoga ka moo kholofelo e ilego ya fetoga mathata ka lebelo - mo e nyakago e le lesome la mengwaga la go gola le fedišwa mo dibekeng.
Go putlama ga Wall Street
Mafelelong a Diphalane 1929 ditheko tsa diabelo di ile tsa putlama, tsa fediša mahumo mo e nyakago e le bošego bo tee.
Kholofelo e ile ya thubega gomme babeeletši ba kitimela go rekisa pele ditheko di theoga go feta. Ka Labone le Leso (24 Diphalane 1929) le kudukudu ka Labobedi le Leso (29 Diphalane 1929), dimilione tsa diabelo di ile tsa lahlwa gomme ditheko tsa putlama. Bareki ba margin ba be ba sa kgone go lefa dikadimo tsa bona, gomme dipanka tse di neng di adimile tshelete tsa thoma go wa.
- Boleng bja diabelo bo ile bja theoga mo gogolo mo tse dintši di ilego tsa nyaka go se be le mohola.
- Go rekisa ka poifo go ile gwa iphepa ka gobane bohle ba be ba leka go tswa ka nako e tee.
- Go putlama go ile gwa senya dipoloko, kadimo le kholofelo ekonoming ka moka.
Speaker notes
Dira gore go kwešišege gore go putlama e be e le sešo, e sego sešo se noši sa Depression. Go pepentšhitše gomme gwa godiša mafokodi a ka fase: tšweletšo ya go feta tekano, lehumo le le sa lekanego, go bapatša mo go se nago hlokomelo le dipanka tse di sa tiago. Hlalosa tiragalo ya go wa ga di-domino - diabelo tse theogago di senyeditše bareki ba margin, bao ba sa kgonago go lefa dipanka, tse di ilego tsa putlama, tsa fediša babipoloki ba tlwaelegilego bao ba bego ba se na selo le mmaraka wa diabelo.
Depression ye Kgolo
Go putlama go ile gwa fetogela go mathata a magolo a ekonomi histording ya sebjalebjale.
Ge dipanka di wa gomme kholofelo e nyamela, go senya tshelete go ile gwa oma. Difekthering di ile tsa fokotša tšweletšo tsa raka basomi; batho ba se nago mešomo ba be ba sa kgone go reka dithoto, ka fao difekthering tse dingwe di tswela pele go tswalwa - selikologo se se yago fase. Ka 1933 mo e nyakago e le mosomi o tee go ba bane ba Amerika o be o se na mošomo, gomme metsesetoropo ye e bitšwago 'Hoovervilles' e ile ya tšwelela metseng ye mentši.
- Dipanka tse dikete di ile tsa putlama, tsa fediša dipoloko tsa malapa.
- Ditheko tsa polase di ile tsa theoga mo gogolo mo dibjalo di ilego tsa tlogelwa di bola mola batho ba swerwe ke tlala.
- Melekgetho ye megolo ya USA le kgwebo ye e theogago di ile tsa phatlalatša Depression lefaseng ka bophara.
Speaker notes
Gatelela bogolo bja motho bja mathata le kgopolo ya selikologo sa go theoga ga ditheko (deflationary spiral): tlhokego ya mešomo e fokoditše nyakego, yeo e fokoditšego tšweletšo, yeo e godišitšego tlhokego ya mešomo. Hlalosa gore ke ka lebaka la eng go ile gwa fetoga lefase ka bophara - USA e be e le bogare bja kgwebo le ditšhelete tsa lefase, gomme melekgetho ye megolo le go putlama ga kadimo ya USA tsa gama diekonomi tse dingwe. Ye ke mohlala wa bohlokwa wa 'mathata a bokhapitale'. Ela hloko gore dipalo di ka bapa gomme di fapafapana go ya ka mothopo. [SME] Ke kgopela o netefatse dipalo tsa tlhokego ya mešomo le go putlama ga dipanka tseo di ratwago go CAPS.
New Deal: di-R tše tharo
Roosevelt o ile a gana laissez-faire gomme a šomiša maatla a mmušo go lwantsha Depression.
Thušo (Relief)
Thušo ya tšhoganetšo go badiidi le ba se nago mešomo - dijo, dikampa tsa mošomo le mešomo ya setšhaba.
Tsošološo (Recovery)
Thoma gape intasteri le temo ka go senya tshelete, dikadimo le go thekga ditheko.
Mpshafatšo (Reform)
Fetola melao - laola dipanka le mmaraka wa diabelo gore go se hlwe go direga gape.
Speaker notes
Hlalosa kgopolo ye kgolo: Roosevelt (a kgethwa 1932, a thoma 1933) o ile a kgaogana le laissez-faire gomme a ngangišana gore mmušo o swanetse go tsenatsena ka mafolofolo go phološa bokhapitale. Dipuo tsa gagwe tsa radio tsa 'fireside chats' di ile tsa aga kholofelo gape. Di-R tše tharo - Thušo, Tsošološo, Mpshafatšo - di fa baithuti sekgoparara se se kwešišegago sa go sekaseka New Deal slaeteng ye e latelago.
'Diejensi tsa alfabete' - le dikganetšano
Lešokga la diejensi tse mpsha tsa mmušo le ile la beeletsa New Deal - eupsa la aroganya maikutlo.
Ka 'Matšatši a Lekgolo a Pele' le ka morago, Roosevelt o ile a hloma diejensi tse di tsebjago ka ditlhaka tsa tsona tsa mathomo: CCC (mešomo ya go boloka tlhago), TVA (matamo le mohlagase), AAA (thušo go balemi) le WPA (mešomo ya setšhaba). Social Security Act (1935) e ile ya tsebiša diphenšene le thekgo ya tlhokego ya mešomo.
Selo se tee seo re swanetsego go se tshaba ke poifo ka boyona. Franklin D. Roosevelt, polelo ya go thoma bopresidente, 1933
- Basekaseki ba lehlakoreng la go ja ba boletše gore e file mmušo maatla a mantši gomme ya ja tshelete ye ntši.
- Basekaseki ba lehlakoreng la go nngele ba boletše gore e dirile go se nene go badiidi kudu.
- Bontsi bja bo-rahistori ba dumelelana gore tsošološo ye e feletšego e tlile fela ka Ntwa ya Bobedi ya Lefase, eupsa New Deal e phološitše bokhapitale gomme ya bopolla mmušo.
Speaker notes
Kgothaletša tekolo ye e leka-lekanego - bokgoni bja motheo bja FET. New Deal e fokoditše tlaišego, ya hlola mešomo gomme ya bušetša tumelo tshepedišong, gomme diphetogo tsa yona tsa dipanka le mmaraka wa diabelo (go swana le inšorentshe ya dipoloko tsa panka le taolo ya mmaraka) di ile tsa tšwela pele mengwaga ye mentši. Eupsa tlhokego ya mešomo e dutše e le godimo go fihla go senya tshelete ga ntwa, gomme Kgorotsheko ye Kgolo ya tlogela mekgwa ye mengwe (NRA ka 1935, AAA ka 1936). Hlama ngangišano ye bohlokwa: na New Deal e ile ya feta tekano, goba ga se ya lekana?
Ka moo Depression e fihlilego Afrika Borwa
Bjalo ka naga ya kgwebo le ya go tswetsa gauta, Afrika Borwa e be e sa kgone go phonyokga mathata a lefase.
Kgwebo ya lefase le ditheko tse di theogago di ile tsa betha Afrika Borwa mo gogolo, gomme komelelo ye kgolo ya tsenelela bohloko go balemi. Mathomong mmušo o ile wa dula godimo ga gold standard (motheo wa gauta), wo o ilego wa dira gore tshelete e be turi gomme wa mpefatša go putlama, go fihlela o tlogela gold standard mafelelong a 1932. Ke moka theko ya gauta ya rotoga, ya oketsa meepo gomme ya thusa ekonomi go boela maemong.
- Balemi ba basweu le ba baso ka go swana ba ile ba rakwa nageng, ba akgofisa go fetogela ditoropong.
- Go tlogela gold standard go ile gwa tsosolosa intasteri ya bohlokwa ya go epa gauta.
- Mathata a ile a thusa go kgorometsa Hertzog le Smuts go ya mmušong wa 'Fusion' wa 1934.
Speaker notes
Kgokaganya sehlogo se sa histori ya lefase le naga ya baithuti ka bobona. Depression ke mohlala o maatla wa go itshetlega ga diekonomi tsa lefase. Boloka maemo a swanetse: dikgopolo tsa bohlokwa ke gore Afrika Borwa e ile ya tlaišega ka go theoga ga kgwebo le komelelo, le gore go tlogela gold standard mafelelong a 1932 go ile gwa rotosa theko ya gauta gomme gwa thusa tsošološo, yeo e tsenego dipolotiking tsa mmušo wa Fusion wa 1934. [SME] Ke kgopela o netefatse gore ke dintlha tse kae tsa ekonomi le dipolotiki tsa Afrika Borwa tseo sehlogo sa CAPS se di nyakago mo.
Seo re ithutilego sona - le dipotšišo tsa tekolo
Bokhapitale bo tutuetše kgolo ye e makatšago, bja tswetsa go putlama mo go senyago, gomme bja bopolwa ke go tsenatsena ga mmušo.
Go gola ga mmaraka wa lokologa ga USA ga bo-1920 go be go theilwe godimo ga tšweletšo ya bontši, kadimo le kholofelo, eupsa gape godimo ga go se lekane le go bapatša mo go se nago hlokomelo. Go putlama ga 1929 go ile gwa tswetsa Depression ye Kgolo, gomme New Deal ya Roosevelt ya tšeela laissez-faire ye e hlwekilego sebaka ka mmušo wa mafolofolo - kgato ya go fetoga mo mmušong wa sebjalebjale wa ka moo o laolago diekonomi tsa wona.
Q. Hlalosa ka moo tšweletšo ya bontši le kadimo ye bonolo di thusitsego go tsweletsa bobedi go gola le go putlama ga bo-1920. (6 marks)
Q. Ke ka lebaka la eng go putlama ga Wall Street ka 1929 go ile gwa tswetsa Depression ye Kgolo? Šupa bonyane disošo tše tharo. (8 marks)
Q. 'New Deal e phološitše bokhapitale bja Amerika.' Na o a dumela? Fa mabaka a go dumela le a go gana. (10 marks)
Speaker notes
Phetha ka go boela potšišong ye kgolo ya yuniti: ke matla afe le mafokodi afe a bokhapitale bjalo ka tshepedišo ya ekonomi? Dipotšišo tše tharo di bontsha mekgwa ya CAPS ya go theilwe godimo ga methopo le ya go ngwala mo go oketsegilego, ka dikabo tsa dimaraka tse rotogago ka bothata. Kgothaletša ngangišano ye e leka-lekanego ye e theilwego godimo ga bohlatse potšišong ya mafelelo ya mohuta wa taodišo. Sehlogo se se kgokagana le pele le 'mathata a bokhapitale' ao a fepilego go rotoga ga bofašiste le Bonazi.
- Grade
- Grade 11
- Subject
- History
- CAPS topic
- Capitalism in the USA 1900-1940
- Resource type
- Presentation