Bokapitale kwa USA, 1900-1940
Ka fa itsholelo e kgolo go gaisa ya bokapitale mo lefatsheng e neng ya gola ka bonako ka bo-1920, ya phutlhama ka 1929, mme ya agiwa sesha ke New Deal.
Speaker notes
Simolola yuniti e jaaka thuto-tshekatsheko ya bokapitale jaaka thulaganyo ya itsholelo: ka fa e ntshang kgolo e e bonako, gore ke ka ntlha yang e ka phutlhamang, le gore mebuso e arabela jang. Megopolo e mebedi ke (1) go gola ga mmaraka o o gololesegileng ka bo-1920 le makoa a gone, le (2) go phutlhama ga 1929 le karabo ya New Deal ya ga Roosevelt. Bontsha e sa le ka pele gore hisitori e e ne e amana le Aforika Borwa ka gauta le kgwebisano ya lefatshe.
Bokapitale ke eng?
Thulaganyo ya itsholelo e e theilweng mo go nneng le thoto ya poraefete, poelo le kgaisano ya mmaraka.
Ka fa tlase ga bokapitale (capitalism), dikgwebo le dithoto di na le beng ba poraefete, e seng mmuso. Beng ba tsenya madi (matlotlo/capital) go dira dithoto kgotsa ditirelo, ba di rekise gore ba dire poelo (profit), mme ba peeletse gape go gola. Ditlhwatlhwa di beiwa ke phepelo le topo (supply and demand) mo mmarakeng o o nang le kgaisano.
- Laissez-faire: tumelo ya gore mmuso o tshwanetse go tsenelela ka bonnye jo bo kgonegang mo itsholelong.
- Mmaraka o o gololesegileng (free market): bareki le barekisi ba itiragalela dikgetho tsa bone ka taolo e e lekanyeditsweng.
- Diabelo le mmaraka wa diabelo (shares and the stock market): batho ba reka dikarolwana tsa khampani, ba solofela gore boleng jwa yone bo tla tlhatloga.
Speaker notes
Tlhalosa mareo ka bonnete ka gonne bontsi jwa yuniti bo a a dirisa gantsi. Bapisa bokapitale ka bokhutshwane le bokomonisi (thoto ya mmuso, thulaganyo e e laolwang bogareng) jo baithuti ba kopanang le jone mo thutong ya Russia. Gatelela gore ka bo-1920 kwa USA pholisi e e neng e gatelela e ne e le laissez-faire: mebuso ya Republican e ne e dumela gore mmaraka o tla iklaola - kgopolo e Kwelo-tlase e tla e nang e e phephetsa moragonyana.
Go tsoga ga bokapitale jwa madiretsana
Ka 1900 USA e ne e setse e le itsholelo e e eteletseng pele ya madiretsana mo lefatsheng.
Metswedi ya tlhago e e humileng, palo ya batho e e golang e e tlhotlhelediwang ke bofaladi, le thekenoloji e ntšha di ne tsa dira gore USA e nne setlhabaphefo sa madiretsana. Dikgwebo tse dikgolo (big businesses) tse di maatla le dimonopoli - mo tshiping, oleng le diporo tsa terena - di ne tsa laola diintaseteri ka bophara mme tsa dira gore palonyana ya beng e nne le khumo e kgolo thata.
- Tlhagiso ya bontsi (mass production): mola wa kgobokanyo (assembly line) o o tsamayang wa ga Henry Ford (go tloga ka 1913) o ne wa dira dithoto ka tlhotlhwa e e kwa tlase le ka bonako.
- Koloi ya Model T ya ga Ford e ne ya dira gore go tsamaya ka koloi go fitlhelelege ke malapa a a tlwaelegileng.
- Meputso e e kwa godimo mo difeketering tse dingwe, jaaka letsatsi la ga Ford la $5, e ne ya thusa badiri go nna badirisi le bone.
Speaker notes
Tlhalosa botlhokwa jwa tlhagiso ya bontsi: mola wa kgobokanyo o ne o kgaoganya tiro go nna ditiro tse di boelediwang tse di motlhofo, o fokotsa ditshenyegelo thata. Se se ne sa fokotsa ditlhwatlhwa, sa oketsa tlhagiso mme, mo kgetseng ya ga Ford, sa duela meputso e e kwa godimo mo go lekaneng gore badiri ba reke dithoto tse ba di dirang - potologo e e siameng ya tiriso e e mo pelong ya khumo ya bo-1920. Ela tlhoko lefapha le lengwe: dimonopoli di ne tsa kgobokanya khumo le maatla.
Go gola ga itsholelo ka bo-1920
Morago ga Ntwa ya Ntlha ya Lefatshe, USA e ne ya itumelela ngwaga-lesome wa kgolo e e bonako le tiriso e e golang ya badirisi.
Bo-1920 bo ne jwa itsege e le Roaring Twenties (bo-Twenties jo bo Duduetsang). Difeketori di ne di ntsha dikoloi, diradio, difoune, difriji le dithoto tse dingwe tsa badirisi. Papatso le sekoloto (credit) se se motlhofo (theko ya go duela morago/hire purchase, kgotsa 'reka jaanong, o duele morago') di ne di rotloetsa batho go dirisa madi, fa serala, jazz le mafampha(mefuta) e mesha di ne di fetola setso sa letsatsi le letsatsi.
- Go nna le dikoloi go ne ga oketsega thata, go tshegetsa tshipi, rabara, galase, oli le go aga ditsela.
- Dithoto tsa mowa (electrical goods) le papatso e kgolo di ne tsa dira setshaba se sesha sa badirisi.
- Mebuso ya Republican e ne e boloka makgetho a le kwa tlase, e fokotsa taolo, mme e oketsa ditlhotlhwa (tariffs) mo dithotong tse di tsenang.
Speaker notes
Tlisa go gola mo botshelong ka dintlha tsa letsatsi le letsatsi, mme o boloke kgole ya tshekatsheko: khumo e ne e ikaegile ka tiriso ya bontsi e e tshegediwang ke sekoloto. Botsa baithuti gore go ka tsamaya bosula jang fa batho ba adima madi a mantsi go reka dithoto. Ela tlhoko gore go gola go ne go le nnete mme go agilwe mo metheong mengwe e e sa nonofang - ntlha e dislaete tse di latelang di e tlhabololang. Ditlhotlhwa tse di kwa godimo (sk. Fordney-McCumber, 1922) di ne di sireletsa madiretsana a USA fela di gobatsa kgwebisano ya lefatshe.
Ke ka ntlha yang itsholelo e ne ya gola?
Maatla a le mmalwa a ne a kopana go tsamaisa kgolo ya bo-1920.
Tlhagiso ya bontsi
Mela ya kgobokanyo e ne ya fokotsa ditshenyegelo mme ya tlatsa mmaraka ka dithoto tse di tlhwatlhwa-tlase, tse di eletsegang.
Sekoloto se se motlhofo
Theko ya go duela morago (hire purchase) e ne ya letla batho ba ba tlwaelegileng go reka dithoto tse di turang ka dikarolo.
Tshepo le pholisi
Makgetho a a kwa tlase, taolo e nnye le ditlhwatlhwa tsa diabelo tse di tlhatlogang di ne tsa rotloetsa tiriso ya madi le peeletso.
Speaker notes
Dirisa dikarata tse tharo tse jaaka letlhomeso la tshekatsheko go na le lenaneo la go tshwarwa ka tlhogo. Kgothaletsa baithuti go bona dikamano: tlhagiso ya bontsi e tlhoka tiriso ya bontsi; tiriso ya bontsi e ne e tshegeditswe ke sekoloto le tshepo. Fa tshepo e phutlhama ka 1929, mongwe le mongwe wa maatla a o ka fetoga bokoa. Se se baakanyetsa mabaka a Kwelo-tlase.
Peeletso ya kgamba mo mmarakeng wa diabelo
Ditlhwatlhwa tsa diabelo tse di tlhatlogang di ne tsa raela dimilione go betsa ka diabelo - gantsi ka madi a a adilweng.
Fa ditlhwatlhwa tsa diabelo di ntse di tlhatloga, batho ba ba tlwaelegileng ba ne ba potlakela go peeletsa, ba solofela go rekisa moragonyana ka poelo - tiragatso e e bidiwang peeletso ya kgamba (speculation). Ba le bantsi ba ne ba reka diabelo 'ka margin', ba duela karolwana fela ya tlhwatlhwa mme ba adima tse dingwe. Se se ne se bereka fa ditlhwatlhwa di tlhatloga, mme se ne se raya gore mmaraka o ne o agilwe mo thabeng ya sekoloto.
- Ditlhwatlhwa tsa diabelo di ne di tlhatloga ka bonako go feta boleng jwa nnete jwa dikhampani.
- Go reka ka margin go ne go raya gore go wela go gonnye ga tlhwatlhwa go ka fedisa mopeeletsi.
- Ka 1929 mmaraka o ne o setse o thutafetse ka tsela e e kotsi - khukhwana ya peeletso (speculative bubble).
Speaker notes
Tlhalosa kgopolo ya khukhwana (bubble) sentle: ditlhwatlhwa di ne tsa kgaogana le poelo ya nnete ya dikhampani ka gonne mongwe le mongwe o ne a akanya gore di tla tswelela di tlhatloga. Go reka ka margin go ne go golediswa dipoelo le ditatlhegelo. Se ke bokoa jo bo tlwaelegileng jwa bokapitale jo bo sa laolwang le lebaka le legolo la go phutlhama. Botsa: go diragala eng ka bareki ba margin fa ditlhwatlhwa di wela ka tshoganyetso?
Bafenyi le bafenngwi ba go gola
Go gola ga bo-1920 go ne ga fitlha go se lekalekane go go boteng le makoa ka fa tlase ga bokantle.
Speaker notes
Slaete e e oketsa tlhaloso ya botlhokwa: 'Roaring Twenties' e ne e sa dudueletse mongwe le mongwe. Tlhagiso e e feteletseng ya temothuo e ne ya kgorometsa ditlhwatlhwa tsa polase kwa tlase mo ngwaga-lesomeng otlhe, e tlogela balemi mo dikolotong pele ga 1929. Khumo e ne e aroganngwa ka go sa lekalekaneng, ka jalo topo ya dithoto e ne e ikaegile ka setlhopha se se nnye le ka sekoloto. Bokoa jo jwa sebopego bo thusa go tlhalosa gore ke ka ntlha yang go phutlhama ga mmaraka wa diabelo go ka wiseditse itsholelo yotlhe mo kwelo-tlaseng.
Go tswa go gola go ya go phutlhama, 1913-1938
- 1913 Ford o tsenya mola wa kgobokanyo o o tsamayang
- 1920s Go gola ga badirisi ga Roaring Twenties
- 1929 Go Phutlhama ga Wall Street (Wall Street Crash) (Oketopo)
- 1930-32 Great Depression e a tsenelela; botlhoka-tiro jwa bontsi
- 1932 Franklin D. Roosevelt o tlhophiwa go nna moporesidente
- 1933 New Deal e simolola - 'Malatsi a Lekgolo a Ntlha'
- 1935 New Deal ya Bobedi: Social Security, Wagner Act
Speaker notes
Dirisa lenaneo la nako go kopanya sebopego sa kgang pele ga dislaete tse di tota tsa go phutlhama le go boela: go gola mo goleele, go phutlhama ka tshoganyetso, kwelo-tlase e e tsenelelang, morago phetogo ya sepolotiki (Roosevelt) e e neng ya tlisa tsenelelo ya mmuso. Kopa baithuti go lemoga ka fa tshepo e neng ya fetoga masetlapelo ka bonako - ka bokhutshwane ngwaga-lesome wa go gola o senngwa mo dibekeng.
Go Phutlhama ga Wall Street
Kwa bofelong jwa Oketopo 1929 ditlhwatlhwa tsa diabelo di ne tsa phutlhama, di fedisa dikhumo ka bosigo bo le bongwe.
Tshepo e ne ya thubega mme bapeeletsi ba ne ba potlakela go rekisa pele ditlhwatlhwa di wela go feta. Ka Labone le Lentsho (Black Thursday, 24 Oketopo 1929) le bogolo ka Labobedi le Lentsho (Black Tuesday, 29 Oketopo 1929), dimilione tsa diabelo di ne tsa latlhelwa mme ditlhwatlhwa tsa phutlhama. Bareki ba margin ba ne ba palelwa ke go duela dikoloto tsa bone, mme dibanka tse di neng di adimile madi tsa simolola go wa.
- Boleng jwa diabelo bo ne jwa wela go fitlha di batla di sa tlhole di na le boleng.
- Go rekisa ka poifo go ne ga ikoketsa fa mongwe le mongwe a leka go tswa ka nako e le nngwe.
- Go phutlhama go ne ga senya matlotlo, sekoloto le tshepo mo itsholelong yotlhe.
Speaker notes
Tlhalosa sentle gore go phutlhama e ne e le sesusumetsi, e seng lebaka le le esi, la Kwelo-tlase. Go ne ga senola le go godisa makoa a a kwa tlase: tlhagiso e e feteletseng, khumo e e sa lekalekaneng, peeletso ya kgamba e e tlhokang tlhokomelo le dibanka tse di sa nonofang. Tlhalosa tiragalo ya go wa jaaka dominoe - go wela ga diabelo go senya bareki ba margin, ba ba palelwang ke go duela dibanka, tse di neng tsa wa, di fedisa basholi ba ba tlwaelegileng ba ba neng ba se na sepe le mmaraka wa diabelo.
Kwelo-tlase e Kgolo (The Great Depression)
Go phutlhama go ne ga fetoga mathata a magolo go gaisa a itsholelo mo hisitoring ya sešeng.
Fa dibanka di ne di wa mme tshepo e nyelela, tiriso ya madi e ne ya kgala. Difeketori di ne tsa fokotsa tlhagiso mme tsa kobela badiri; batho ba ba se nang ditiro ba ne ba palelwa ke go reka dithoto, ka jalo difeketori tse dingwe tsa tswelela di tswala - potologo e e yang tlase. Ka 1933 e ka nna modiri a le mongwe mo go ba bane ba Amerika o ne a se na tiro, mme metse-toropo ya mekhukhu e e bidiwang 'Hoovervilles' e ne ya tlhaga mo ditoropong tse dintsi.
- Dibanka di le diketekete di ne tsa wa, di fedisa matlotlo a malapa.
- Ditlhwatlhwa tsa polase di ne tsa wela kwa tlase mo dijalo di neng di tlogelwa di bola fa batho ba tshwerwe ke tlala.
- Ditlhwatlhwa (tariffs) tse di kwa godimo tsa USA le go wela ga kgwebisano di ne tsa anamisa Kwelo-tlase go dikologa lefatshe.
Speaker notes
Gatelela bogolo jwa botho jwa mathata le kgopolo ya potologo ya go wela ga ditlhwatlhwa (deflationary spiral): botlhoka-tiro bo ne bo fokotsa topo, e e neng ya fokotsa tlhagiso, e e neng ya oketsa botlhoka-tiro. Tlhalosa gore ke ka ntlha yang go ne ga anamela lefatshe lotlhe - USA e ne e le bogareng jwa kgwebisano le madi a lefatshe, mme ditlhwatlhwa tse di kwa godimo le go wa ga adimo ya USA tsa kgametsa itsholelo tse dingwe. Se ke sekai sa botlhokwa sa 'mathata a bokapitale'. Ela tlhoko gore dipalo di ka nna dintlheng mme di farologana ka motswedi. [SME] Tsweetswee netefatsa dipalo tsa botlhoka-tiro le tsa go wa ga dibanka tse di eletsegang tsa CAPS.
New Deal: 'Di-R tse Tharo' (Three Rs)
Roosevelt o ne a gana laissez-faire mme a dirisa maatla a mmuso go lwantsha Kwelo-tlase.
Kimolo (Relief)
Thuso ya potlako mo bahumaneging le ba ba se nang ditiro - dijo, mafelo a tiro le ditiro tsa setshaba.
Boitekanelo (Recovery)
Simolola gape madiretsana le temothuo ka tiriso ya madi, dikadimo le tshegetso ya ditlhwatlhwa.
Ntlafatso (Reform)
Fetola melao - laola dibanka le mmaraka wa diabelo gore go se tlhole go diragala gape.
Speaker notes
Tlhalosa kgopolo e kgolo: Roosevelt (o tlhophilwe 1932, a tsentse mo tirong ka Mopitlo 1933) o ne a kgaogana le laissez-faire mme a re mmuso o tshwanetse go tsenelela ka mafolofolo go boloka bokapitale. Dipuisano tsa gagwe tsa radio tsa 'fireside chats' di ne tsa aga tshepo sesha. 'Di-R tse Tharo' - Kimolo, Boitekanelo, Ntlafatso - di naya baithuti letlhomeso le le tlhamaletseng la go sekaseka New Deal mo slaeteng e e latelang.
'Diofisi tsa dinako tsa alfabete' - le dikganetsano
Lekhubu la diofisi tse disha tsa mmuso le ne la dira New Deal go bereka - mme le ne la kgaoganya kakanyo.
Mo 'Malatsing a Lekgolo a Ntlha' le morago, Roosevelt o ne a bopa diofisi tse di itsegeng ka ditlhaka tsa tsone tsa ntlha: CCC (ditiro tsa tlhokomelo ya tikologo), TVA (matamo le motlakase), AAA (thuso ya balemi) le WPA (ditiro tsa setshaba). Social Security Act (1935) o ne wa tsenya diphenshene le tshegetso ya botlhoka-tiro.
Selo se le sengwe fela se re tshwanetseng go se boifa ke go boifa ka bosone. Franklin D. Roosevelt, puo ya go tsenngwa mo tirong, 1933
- Bagatlhaodi ba ka fa letlhakoreng le le jang (right) ba ne ba re le ne le fa mmuso maatla a mantsi thata mme le ja madi a mantsi.
- Bagatlhaodi ba ka fa letlhakoreng le le molema (left) ba ne ba re le dirile go gonnye thata mo bahumaneging ba bagolo.
- Bontsi jwa boranehisitori bo dumela gore boitekanelo jo bo tletseng bo tlile fela ka Ntwa ya Bobedi ya Lefatshe, mme New Deal e ne ya boloka bokapitale mme ya betla mmuso sesha.
Speaker notes
Kgothaletsa tshekatsheko e e lekalekaneng - bokgoni jwa botlhokwa jwa FET. New Deal e ne ya fokotsa boutlwelo-botlhoko, ya bopa ditiro le go busa tumelo mo thulaganyong, mme ntlafatso ya yone ya dibanka le ya mmaraka wa diabelo (jaaka inshorense ya matlotlo a dibanka le taolo ya mmaraka) e ne ya tsamaya ka dingwaga-some. Fela botlhoka-tiro bo ne jwa nna kwa godimo go fitlha ka tiriso ya madi ya ntwa, mme Kgotlatshekelo e Kgolwane ya kgoreletsa dikgato dingwe (NRA ka 1935, AAA ka 1936). Bea kganetsano ya botlhokwa: a New Deal e ne ya feta selekano, kgotsa ga e a ka ya dira mo go lekaneng?
Ka fa Kwelo-tlase e neng ya fitlha ka teng kwa Aforika Borwa
Jaaka naga e e gwebang, e e ntshang gauta, Aforika Borwa e ne e ka se falole mathata a lefatshe.
Go wela ga kgwebisano le ditlhwatlhwa tsa lefatshe go ne ga gobatsa Aforika Borwa thata, mme leuba le le boima le ne la tsenelela botlhoko jwa balemi. Mmuso kwa tshimologong o ne wa nna mo motheong wa gauta (gold standard), o o neng o boloka madi a le tura mme wa gakatsa go wa, go fitlha o tswa mo motheong wa gauta kwa bofelong jwa 1932. Tlhwatlhwa ya gauta e ne ya tlhatloga, e tshegetsa meepo mme e thusa itsholelo go boela.
- Balemi ba basweu le ba bantsho ka go tshwana ba ne ba kgorometswa go tswa mo mafatsheng, go potlakisa go fudugela metseng.
- Go tswa mo motheong wa gauta go ne ga tsosolosa madiretsana a a botlhokwa a go epa gauta.
- Mathata a ne a thusa go kgorometsa Hertzog le Smuts mo mmusong wa 'Fusion' wa 1934.
Speaker notes
Golaganya thuto e ya hisitori ya lefatshe le naga ya baithuti. Kwelo-tlase ke sekai se se maatla sa go ikaegana ga itsholelo ya lefatshe. Boloka boemo bo lekana: dikgopolo tsa botlhokwa ke gore Aforika Borwa e ne ya boga ka go wela ga kgwebisano le leuba, le gore go tlogela motheo wa gauta kwa bofelong jwa 1932 go ne ga tlhatlosa tlhwatlhwa ya gauta mme ga thusa boitekanelo, jo bo neng jwa tsena mo dipolotiking tsa mmuso wa Fusion wa 1934. [SME] Tsweetswee netefatsa gore thuto ya CAPS e batla dintlha di le kae tsa itsholelo le dipolotiki tsa Aforika Borwa mo.
Se re se ithutileng - le dipotso tsa tshekatsheko
Bokapitale bo ne jwa tsamaisa kgolo e e gakgamatsang, jwa ntsha go phutlhama go go senyang, mme jwa betliwa sesha ke tsenelelo ya mmuso.
Go gola ga mmaraka o o gololesegileng ga USA ka bo-1920 go ne go ikaegile ka tlhagiso ya bontsi, sekoloto le tshepo, mme gape ka go sa lekalekana le peeletso ya kgamba e e sa tlhokomeleng. Go phutlhama ga 1929 go ne ga tlisa Great Depression, mme New Deal ya ga Roosevelt e ne ya emisetsa laissez-faire o o itshekileng ka mmuso o o dirang - phetogo e kgolo mo tseleng e mebuso ya sešeng e laolang itsholelo ya yone ka teng.
Q. Tlhalosa ka fa tlhagiso ya bontsi le sekoloto se se motlhofo di neng tsa thusa go baka bobedi go gola le go phutlhama ga bo-1920. (6 marks)
Q. Ke ka ntlha yang go Phutlhama ga Wall Street ka 1929 go neng ga isa kwa Great Depression? Bua ka mabaka a a bonnye a le mararo. (8 marks)
Q. 'New Deal e ne ya boloka bokapitale jwa Amerika.' A o a dumela? Neela mabaka a a emang le a a ganang. (10 marks)
Speaker notes
Konela ka go boela kwa potsong e kgolo ya yuniti: matlhagatlhaga le makoa a bokapitale jaaka thulaganyo ya itsholelo ke eng? Dipotso tse tharo di supa mekgwa ya CAPS e e theilweng mo metsweding le ya go kwala go go anamileng, ka dipalo tsa maraka di tlhatloga ka bothata. Kgothaletsa ngangisano e e lekalekaneng, e e theilweng mo bosuping mo potsong ya bofelo ya mokgwa wa tlhamo. Thuto e gape e golaganya kwa pele le 'mathata a bokapitale' a a neng a fepa go tsoga ga fascism le Nazism.
- Grade
- Grade 11
- Subject
- History
- CAPS topic
- Capitalism in the USA 1900-1940
- Resource type
- Presentation