Bokhaphithali United States, 1900-1940
Kamoo moruo o moholo ka ho fetisisa oa bokhaphithali lefatsheng o ileng oa hola ka matla lilemong tsa bo-1920, oa putlama ka 1929, mme oa hahuoa botjha ke New Deal.
Speaker notes
Hlalosa karolo ena e le boithuto ba nyakisiso ka bokhaphithali e le tsamaiso ea moruo: kamoo bo tsoetsang kholo e potlakileng, hobaneng bo ka putlama, le kamoo mebuso e arabelang. Likhoele tse peli ke (1) kholo ea 'maraka o lokolohileng ea lilemo tsa bo-1920 le mefokolo ea eona, le (2) ho putlama ha 1929 le karabelo ea New Deal ea Roosevelt. Bontsha esale pele hore histori ena e ne e boetse e hokahane le Afrika Boroa ka gauda le khoebo ea lefatshe.
Bokhaphithali ke eng?
Tsamaiso ea moruo e thehiloeng holim'a beng ba poraefete, phaello le tlholisano ea 'maraka.
Tlas'a bokhaphithali (capitalism), likhoebo le thepa li na le beng ba poraefete, eseng mmuso. Beng ba tsetela chelete (khapitale, capital) ho etsa thepa kapa litshebeletso, ba li rekisa ho fumana phaello (profit), ebe ba boela ba tsetela ho hola. Litheko li beoa ke phano le tlhoko (supply and demand) ka har'a 'maraka oa tlholisano.
- Laissez-faire: tumelo ea hore mmuso o lokela ho kena-kenana le moruo ka bonyane kamoo ho ka khonehang.
- 'Maraka o lokolohileng (free market): bareki le barekisi ba etsa liqeto tsa bona ka melao e fokolang.
- Likabelo le 'maraka oa likabelo (shares and stock market): batho ba reka likarolo tse nyenyane tsa khampani, ba tshepa hore boleng ba eona bo tla nyoloha.
Speaker notes
Hlalosa mantsoe ka nepo hobane karolo eohle e latelang e a a sebedisa kamehla. Bapisa bokhaphithali ka bokhutshoane le bokomonisi (beng ke mmuso, moralo o bohareng) boo baithuti ba bo kopanang le bona sehloohong sa Russia. Hatisa hore lilemong tsa bo-1920 United States, leano le neng le busa e ne e le laissez-faire: mebuso ea Republican e ne e lumela hore 'maraka o tla itsamaisa - mohopolo oo Great Depression e neng e tla o phephetsa hamorao.
Ho phahama ha bokhaphithali ba indasteri
Ka 1900 United States e ne e se e fetohile moruo o ka pele ka indasteri lefatsheng.
Lisebelisoa tsa tlhaho tse ruileng, palo ea batho e neng e eketseha ka baholehi, le theknoloji e ncha li ile tsa etsa hore United States e be senatla sa indasteri. Likhoebo tse kholo le li-monopoli tse matla - tsa tshepe, oli le literene - li ne li laola liindasteri tsohle 'me tsa ruisa beng ba seng bakae haholo.
- Tlhahiso ea bongata (mass production): mola o tsamaeang oa ho kopanya oa Henry Ford (ho tloha 1913) o entse hore thepa e theohe theko e be e etsoe kapele.
- Koloi ea Ford ea Model T e ile ea etsa hore ho khanna koloi ho fihlelehe ho malapa a tloaelehileng.
- Meputso e phahameng lifemeng tse ling, tse kang letsatsi la $5 la Ford, e thusitse basebetsi ho ba bareki le bona.
Speaker notes
Hlalosa bohlokoa ba tlhahiso ea bongata: mola oa ho kopanya o ile oa arola mosebetsi ka mesebetsi e bonolo e phetoang, o fokotsa litjeo haholo. Sena se ile sa theola litheko, sa phahamisa tlhahiso 'me, tabeng ea Ford, sa lefa meputso e phahameng ho lekana hore basebetsi ba reke thepa eo ba e etsang - potoloho e nang le molemo ea tjhelo bohareng ba katleho ea bo-1920. Hlokomela lehlakore le leng: li-monopoli li ile tsa kopanya leruo le matla.
Kholo ea moruo ea bo-1920
Kamora Ntoa ea Pele ea Lefatshe, United States e ile ea thabela lilemo tse leshome tsa kholo e potlakileng le tshebeliso e phahamang ea bareki.
Lilemo tsa bo-1920 li ile tsa tsejoa e le The Roaring Twenties (lilemo tse tsoetseng pele haholo). Lifeme li ne li ntsha likoloi, liradio, lifono, li-firiji le thepa e meng ea bareki. Papatso le mokitlane o bonolo (ho reka ka mokitlane, hire purchase, kapa 'reka joale, u lefe hamorao') li ile tsa khothaletsa batho ho sebedisa chelete, ha bekhopo, jazz le mefuta e mecha ea liaparo li ntse li fetola setso sa letsatsi le letsatsi.
- Ho ba le likoloi ho ile ha nyoloha haholo, ho phahamisa tshepe, rabara, khalase, oli le ho aha litsela.
- Thepa ea motlakase le papatso ea bongata li ile tsa theha setjhaba se secha sa bareki.
- Mebuso ea Republican e ile ea boloka lekhetho le le tlase, ea fokotsa melao 'me ea phahamisa makhetho holim'a thepa e kenang.
Speaker notes
Phelisa kholo ena ka lintlha tsa letsatsi le letsatsi, empa u boloke khoele ea tlhahlobo: katleho e ne e itshetlehile ho tshebelisong ea bongata e tsutsuntsoang ke mokitlane. Botsa baithuti hore na ho ka senyeha eng haeba batho ba adima haholo ho reka thepa. Hlokomela hore katleho e ne e le 'nete empa e thehiloe holim'a metheo e meng e fokolang - ntlha eo lislaete tse latelang li e ntlafatsang. Makhetho a phahameng (mohlala, Fordney-McCumber, 1922) a ile a sireletsa indasteri ea US empa a senya khoebo ea lefatshe.
Hobaneng moruo o ile oa hola?
Matla a mangata a ile a kopana ho tsutsuetsa kholo ea bo-1920.
Tlhahiso ea bongata
Mela ea ho kopanya e ile ea fokotsa litjeo 'me ea tlatsa 'maraka ka thepa e theko e tlase e batloang.
Mokitlane o bonolo
Ho reka ka mokitlane ho ile ha lumella batho ba tloaelehileng ho reka thepa e turang ka likarolo.
Boitshepo le leano
Lekhetho le le tlase, melao e fokolang le litheko tsa likabelo tse nyolohang li ile tsa khothaletsa tshebeliso le tsetelo.
Speaker notes
Sebedisa likarete tsena tse tharo e le moralo oa tlhahlobo ho e-na le lethathamo la ho tsuoa ka hlooho. Susumetsa baithuti ho bona likamano: tlhahiso ea bongata e hloka tshebeliso ea bongata; tshebeliso ea bongata e ne e tsheheditsoe ke mokitlane le boitshepo. Ha boitshepo bo putlama ka 1929, e 'ngoe le e 'ngoe ea matla ana e ka fetoha bofokoli. Sena se hlophisa lisosa tsa Great Depression.
Ho betana ka likabelo 'marakeng oa likabelo
Litheko tsa likabelo tse nyolohang li ile tsa lieha batho ba limilione ho betana ka likabelo - hangata ka chelete e adimiloeng.
Ha litheko tsa likabelo li ntse li nyoloha, batho ba tloaelehileng ba ile ba potlakela ho tsetela, ba tshepa ho rekisa hamorao ka phaello - mokhoa o bitsoang ho betana (speculation). Ba bangata ba ile ba reka likabelo 'ka margin', ba lefa karolo e nyenyane feela ea theko 'me ba adima e setseng. Sena se ne se sebetsa ha litheko li ntse li nyoloha, empa se ne se bolela hore 'maraka o thehiloe holim'a thaba ea mekitlane.
- Litheko tsa likabelo li ile tsa nyoloha kapele ho feta boleng ba 'nete ba likhoebo.
- Ho reka ka margin ho ne ho bolela hore ho theoha ho honyenyane ha theko ho ka felisa motsetedi.
- Ka 1929 'maraka o ne o se o futhumetse ka kotsi - lekhukhu la ho betana (speculative bubble).
Speaker notes
Hlalosa mohopolo oa lekhukhu (bubble) ka ho hlaka: litheko li ne li arohane le meputso ea 'nete ea likhoebo hobane e mong le e mong o ne a nahana hore li tla nyoloha. Ho reka ka margin ho ile ha holisa lipuseletso le litahlehelo. Ena ke bofokoli bo tloaelehileng ba bokhaphithali bo sa laoloang le sesosa se seholo sa ho putlama. Botsa: ho etsahalang ho barekisi ba margin haeba litheko li theoha ka tshohanyetso?
Bahloli le bahloduoa ba kholo
Kholo ea bo-1920 e ile ea pata ho se lekane ho tebileng le mefokolo ka tlas'a sefahleho.
Speaker notes
Slaete ena e eketsa phapang ea bohlokoa: 'Roaring Twenties' e ne e sa tsoele pele ho bohle. Tlhahiso e fetelletseng temong e ile ea sututsa litheko tsa polasi tlase lilemo tsohle, e siea lihoai mekitlaneng pele ho 1929. Leruo le ne le aroloe ka ho se lekane haholo, kahoo tlhoko ea thepa e ne e itshetlehile ho sehlopha se sesenyenyane le ho mokitlane. Bofokoli bona ba sebopeho bo thusa ho hlalosa hobaneng ho putlama ha 'maraka ho ka kenya moruo oohle khatellong.
Ho tloha kholong ho ea ho putlama, 1913-1938
- 1913 Ford e hlahisa mola o tsamaeang oa ho kopanya
- 1920s Kholo ea bareki ea The Roaring Twenties
- 1929 Ho putlama ha Wall Street (Mphalane)
- 1930-32 Great Depression e tebala; ho hloka mosebetsi ha bongata
- 1932 Franklin D. Roosevelt o kgethoa mopresidente
- 1933 New Deal e qala - 'Matsatsi a Pele a Lekholo'
- 1935 New Deal ea Bobeli: Social Security, Wagner Act
Speaker notes
Sebedisa lethathamo la nako ho kopanya sebopeho sa pale pele ho lislaete tse qaqileng tsa ho putlama le ho hlaphoheloa: kholo e telele, ho putlama ka tshohanyetso, khatello e tebalang, ebe phetoho ea lipolotiki (Roosevelt) e ileng ea tlisa ho kena-kenana ha mmuso. Botsa baithuti ho hlokomela kamoo boitshepo bo ileng ba fetoha khatello ka potlako - hoo e ka bang lilemo tse leshome tsa kholo li senngoa ka libeke.
Ho putlama ha Wall Street
Bofelong ba Mphalane 1929 litheko tsa likabelo li ile tsa oela fatshe, tsa felisa maruo hoo e ka bang bosiu bo le bong.
Boitshepo bo ile ba senyeha 'me batsetedi ba potlakela ho rekisa pele litheko li theoha ho eketseha. Ka Black Thursday (24 Mphalane 1929) haholo-holo ka Black Tuesday (29 Mphalane 1929), likabelo tse limilione li ile tsa lahloa 'me litheko tsa putlama. Barekisi ba margin ba ne ba sa khone ho lefa mekitlane ea bona, 'me libanka tse neng li adimile chelete tsa qala ho oa.
- Boleng ba likabelo bo ile ba theoha hoo tse ngata li ileng tsa ba tsa senang boleng.
- Ho rekisa ka tshabo ho ile ha itjesa ha bohle ba leka ho tsoa ka nako e le 'ngoe.
- Ho putlama ho ile ha senya letlotlo, mokitlane le boitshepo moruong oohle.
Speaker notes
Hlakisa hore ho putlama e ne e le sesusumetsi, eseng sesosa se le seng feela sa Great Depression. Ho ile ha pepesa 'me ha holisa mefokolo e tebileng: tlhahiso e fetelletseng, leruo le sa lekaneng, ho betana ho sa nahaneng le libanka tse fokolang. Hlalosa phello ea domino - likabelo tse oang li ile tsa senya barekisi ba margin, ba neng ba sa khone ho lefa libanka, tse ileng tsa oa, tsa felisa batho ba tloaelehileng ba neng ba boloka chelete ba se na taba le 'maraka oa likabelo.
Great Depression (Khatello e Kholo ea Moruo)
Ho putlama ho ile ha fetoha khatello e tebileng ka ho fetisisa ea moruo historing ea sejoale-joale.
Ha libanka li ntse li oa 'me boitshepo bo nyamela, tshebeliso ea chelete e ile ea fela. Lifeme li ile tsa fokotsa tlhahiso 'me tsa leleka basebetsi; batho ba se nang mosebetsi ba ne ba sa khone ho reka thepa, kahoo lifeme tse ling tsa koaloa - potoloho e theohang. Ka 1933 hoo e ka bang mosebetsi a le mong ho ba bane ba Amerika o ne o hloka mosebetsi, 'me metsana ea likhukhutlwana e bitsoang 'Hoovervilles' ea hlaha litoropong tse ngata.
- Libanka tse likete li ile tsa oa, tsa felisa letlotlo la malapa.
- Litheko tsa polasi li ile tsa theoha hoo lijalo li ileng tsa siuoa li bola ha batho ba lapa.
- Makhetho a phahameng a US le khoebo e theohang li ile tsa hasanya Great Depression lefatsheng lohle.
Speaker notes
Hatisa boholo ba mahlomola a batho le mohopolo oa potoloho e theohang ea litheko (deflationary spiral): ho hloka mosebetsi ho ile ha fokotsa tlhoko, e leng ho ileng ha fokotsa tlhahiso, e leng ho ileng ha eketsa ho hloka mosebetsi. Hlalosa hobaneng ho ile ha fetoha lefatshe lohle - United States e ne e le bohareng ba khoebo le lichelete tsa lefatshe, 'me makhetho a phahameng le ho oa ha ho adima ha US li ile tsa khama moruo e meng. Ona ke mohlala oa bohlokoa oa 'crisis of capitalism'. Hlokomela hore lipalo li hakanyetsoa 'me li fapana ho ea ka mohloli. [SME] Ka kopo netefatsa lipalo tsa ho hloka mosebetsi le ho oa ha libanka tse ratoang bakeng sa CAPS.
New Deal: 'Li-R tse Tharo' (Three Rs)
Roosevelt o ile a hana laissez-faire mme a sebedisa matla a mmuso ho loantsha Great Depression.
Relief (Thuso e Potlakileng)
Thuso ea tshohanyetso ho mafutsana le ba se nang mosebetsi - lijo, likampo tsa mosebetsi le mesebetsi ea sechaba.
Recovery (Ho Hlaphoheloa)
Ho qalisa hape indasteri le temo ka tshebeliso ea chelete, mekitlane le ho tshehetsa litheko.
Reform (Ntlafatso)
Ho fetola melao - ho laola libanka le 'maraka oa likabelo hore ho se ke ha etsahala hape.
Speaker notes
Hlalosa mohopolo o moholo: Roosevelt (a khethoa 1932, a kena mosebetsing ka Hlakubele 1933) o ile a arohana le laissez-faire mme a re mmuso o tlameha ho kena-kenana ka mafolofolo ho pholosa bokhaphithali. Lipuo tsa hae tsa 'fireside chats' tsa seea-le-moea li ile tsa aha boitshepo botjha. 'Li-R tse Tharo' - Relief, Recovery, Reform - li fa baithuti moralo o hlakileng oa ho hlahloba New Deal slaeteng e latelang.
'Li-ejensi tsa alfabete' - le likhang
Lekhoahla la li-ejensi tse ncha tsa mmuso li ile tsa etsa New Deal sebele - empa e ile ea arola maikutlo.
Ka 'Matsatsi a Pele a Lekholo' le kamora moo, Roosevelt o ile a theha li-ejensi tse tsejoang ka litlhaku tsa tsona: CCC (mesebetsi ea paballo ea tlhaho), TVA (matamo le motlakase), AAA (thuso ho lihoai) le WPA (mesebetsi ea sechaba). Social Security Act (1935) e ile ea hlahisa penshene le tshehetso ea ho hloka mosebetsi.
Ntho feela eo re lokelang ho e tshaba ke tshabo ka boeona. Franklin D. Roosevelt, puo ea ho kena mosebetsing, 1933
- Bahanyetsi ba lehlakoreng le letona ba ile ba re e fa mmuso matla a maholo haholo 'me e ja chelete e ngata haholo.
- Bahanyetsi ba lehlakoreng le letshehali ba ile ba re e entse hanyenyane haholo ho mafutsana ka ho fetisisa.
- Bo-ralihistori ba bangata ba lumellana hore ho hlaphoheloa ka botlalo ho tlile feela ka Ntoa ea Bobeli ea Lefatshe, empa New Deal e ile ea pholosa bokhaphithali 'me ea fetola sebopeho sa mmuso.
Speaker notes
Khothaletsa tlhahlobo e leka-lekaneng - tsebo ea mantlha ea FET. New Deal e ile ea fokotsa mahlomola, ea theha mesebetsi 'me ea tsosolosa tumelo tsamaisong, 'me liphetoho tsa eona tsa libanka le 'maraka oa likabelo (tse kang inshorense ea lipoloko tsa banka le taolo ea 'maraka) li ile tsa tsoela pele lilemo tse ngata. Empa ho hloka mosebetsi ho ile ha lula ho phahame ho fihlela tshebeliso ea nako ea ntoa, 'me Lekhotla le Phahameng le ile la felisa mehato e meng (NRA ka 1935, AAA ka 1936). Hlophisa khang ea sehlooho: na New Deal e ile ea etsa ho fetisisa, kapa e sa etsa ho lekaneng?
Kamoo Great Depression e ileng ea fihla Afrika Boroa
E le naha e etsang khoebo le e hlahisang gauda, Afrika Boroa e ne e sa khone ho baleha koluoa ea lefatshe.
Khoebo le litheko tsa lefatshe tse theohang li ile tsa otla Afrika Boroa ka thata, 'me komello e matla ea eketsa bohloko ho lihoai. Mmuso qalong o ile oa lula ho gold standard (mokhoa oa gauda), o ileng oa boloka tjhelete e le turang 'me oa mpefatsa khatello, ho fihlela o tlohela gold standard qetellong ea 1932. Theko ea gauda ea nyoloha, ea matlafatsa merafo 'me ea thusa moruo ho hlaphoheloa.
- Lihoai tse tshoeu le tse ntsho ka ho tshoana li ile tsa sututsoa mobung, tsa potlakisa ho falla ha batho litoropong.
- Ho tlohela gold standard ho ile ha tsosolosa indasteri ea bohlokoa ea merafo ea gauda.
- Koluoa ena e ile ea thusa ho sututsa Hertzog le Smuts ho theha mmuso oa 'Fusion' oa 1934.
Speaker notes
Hokahanya sehlooho sena sa histori ea lefatshe le naha ea baithuti. Great Depression ke mohlala o matla oa ho itshetleha ha moruo oa lefatshe. Boloka boemo bo loketse: mehopolo ea bohlokoa ke hore Afrika Boroa e ile ea utloa bohloko ka khoebo e theohang le komello, le hore ho tlohela gold standard bofelong ba 1932 ho ile ha phahamisa theko ea gauda 'me ha thusa ho hlaphoheloa, e leng ho ileng ha kena lipolotiking tsa mmuso oa Fusion oa 1934. [SME] Ka kopo netefatsa hore na sehlooho sa CAPS se lebeletse lintlha tse kae tsa moruo le lipolotiki tsa Afrika Boroa mona.
Seo re ithutileng sona - le lipotso tsa tlhahlobo
Bokhaphithali bo ile ba tsutsuetsa kholo e makatsang, ba hlahisa ho putlama ho tshoenyang, 'me ba fetoloa ke ho kena-kenana ha mmuso.
Kholo ea 'maraka o lokolohileng ea United States ea bo-1920 e ne e itshetlehile ho tlhahiso ea bongata, mokitlane le boitshepo, empa hape ho ho se lekaneng le ho betana ho sa nahaneng. Ho putlama ha 1929 ho ile ha tsosa Great Depression, 'me New Deal ea Roosevelt e ile ea nkela laissez-faire e hloekileng sebaka ka mmuso o sebetsang - sebaka sa phetoho kamoo mebuso ea sejoale-joale e laolang moruo ea eona.
Q. Hlalosa kamoo tlhahiso ea bongata le mokitlane o bonolo li ileng tsa thusa ho baka bobeli kholo le ho putlama ha bo-1920. (6 marks)
Q. Hobaneng ho putlama ha Wall Street ka 1929 ho ile ha lebisa Great Depression? Bua ka lisosa tse ling tse tharo bonyane. (8 marks)
Q. 'New Deal e ile ea pholosa bokhaphithali ba Amerika.' Na oa lumela? Fana ka mabaka a tshehetsang le a hanyetsang. (10 marks)
Speaker notes
Qetella ka ho khutlela potsong e kholo ea karolo: matla le mefokolo ea bokhaphithali e le tsamaiso ea moruo ke afe? Lipotso tse tharo li supisa mekhoa ea CAPS e itshetlehileng ho mehloli le ho ngola ho atolositsoeng, ka likabelo tsa lintlha tse nyolohang boima. Khothaletsa khang e leka-lekaneng, e itshetlehileng ho bopaki potsong ea ho qetela e kang esei. Sehlooho sena se boetse se hokahana le 'crisis of capitalism' e ileng ea fepa ho phahama ha bofasista le bo-Nazi.
- Grade
- Grade 11
- Subject
- History
- CAPS topic
- Capitalism in the USA 1900-1940
- Resource type
- Presentation