Kamoo katološo ya Brithania le ya maBoere, Leeto le Legolo (Great Trek) le ntwa ya mollwane di bopilego lefsa sebopego sa borwa bja Afrika - gomme tša amoga batho ba Afrika naga ya bona.
Speaker notes
Beakanya karolo ye ka boemo bja FET: ye ga se feela kanegelo ya dikoloi tša leeto eupša ke ya dikgang tša go phadišana mabapi le naga le maatla. Hloma dikgwele tše tharo tše di kopanego - (1) mpshafatšo ya Brithania ya Koloni ya Kapa, (2) karabo ya maBoere le Leeto le Legolo, le (3) dintwa tša mollwane tšeo ka tšona ditšhaba tša Afrika di lahlegetšwego ke naga le boipušo. Gatelela gore ditiragalo tše di swanago di bonala di fapane kudu go ya ka gore re tšea pono ya mang.
Ka 1750 tikologo ye e be e le legae la ditšhaba tše dintši tše di theilwego, tše di fapafapanego - le ka mohla e be e se naga ye e se nago batho.
Pele ga katološo ye kgolo ya bokoloni, borwa bja Afrika bo be bo dutšwe kudu. Badiši ba Khoikhoi le batsomi-ba-go-kgoboketša ba San ba be ba dula go ralala nageng ya ka gare ya Kapa, mola dikgošigolo tša maatla tša bao ba bolelago Sebantu - gare ga tšona maXhosa, maZulu, Basotho le Batswana - di be di lema, di rua dikgomo di bile di gwebiša go ralala karolo ya bohlabela ya tikologo.
- Dutch East India Company (VOC) e be e buša koloni ye nnyane go dikologa Motse Kapa, ye e bego e šoma kudu ka batho ba ba bego ba gapeletšwa bokgobeng.
- Dikgomo, naga le taolo ya ditsela tša kgwebo e be e le methopo ye megolo ya lehumo le maatla.
- Ditšhaba tša Afrika di be di na le melao ya tšona, madira le mekgwa ya pušo - e be e se babogedi ba go se dire selo.
Speaker notes
Lebeletša thwii nnete ya maaka a bokoloni a 'naga ye e se nago batho' ao a bego a šomišwa ka morago go lokafatša go amogwa ga naga. Gatelela go raraganela le boitaolo: tše e be e le dipolotiki tše di rulagantšwego tša go ba le dibopego tša sešole le tša sepolotiki tše maatla. Motheo wo o bohlokwa, ka gobane tšohle tše di latelago ke ntwa ka naga le dikgomo tša ditšhaba tšeo di bego di šetše di le gona.
Magareng ga 1795 le 1806 Kapa e fetogile go tloga go VOC go ya go Brithania - gomme dinyakwa tša Brithania di be di fapane.
Brithania e thomile go thopa Kapa ka 1795 gomme ya e tšea ka bosafelego ka 1806, ya e swara ka morago ga Dintwa tša Napoleon. Go Brithania Kapa e be e le kudu boemakepe bja sešole bja bohlokwa tseleng ya lewatle ye e yago India, eupša pušo ya Brithania e ile ya thoma go fetoša molao, mošomo le naga ka gare ga koloni.
- Balaodi ba Brithania ba be ba nyaka koloni ye e rulagantšwego kudu, ye e ka lefišwago metšhelo le ye e ka bušwago.
- Seisimane se ile sa gatelelwa dikgorong tša tsheko, dikolong le mmušong (go dira Seisimane / anglicisation).
- Diphetogo tše di ile tša ferekanya bakoloni ba bao ba tšwago go maDutch, bao ba bego ba bitšwa maBoere goba maAfrikanere ka morago.
Speaker notes
Hlaloša gore ke ka baka la eng phetogo ya mmuši e bego e le bohlokwa: VOC e be e le khamphani ya kgwebo; Brithania e be e le mmušokgolo wa lefase o na le maikemišetšo a mpshafatšo le a leano. Go dira Seisimane le mpshafatšo ya taolo di hlotše kgotlelano le bakoloni ba go bolela Sedutch. Kgotlelano ye ke ye nngwe ya medu ya Leeto le Legolo leo le tlago hlaloswa ka mo go se katšego.
Magareng ga 1820 le 1834 Brithania e fetošitše gore ke mang a ka bago le badiri, ke mang a nago le ditokelo, le gore ke mang a ka dulago mollwaneng.
Badudi ba 1820
Brithania e beile bafaladi ba Brithania ba dikete tše mmalwa mollwaneng wa bohlabela bjalo ka thibelo ya batho kgahlanong le maXhosa, ya matlafatša phadišano ya naga.
Molao 50 (1828)
O tlošitše dithibelo tša dipase go Khoikhoi le batho ba baso ba ba lokologilego, wa ba nea tekano ya semolao yeo maBoere a mantši a bego a e befeletšwe.
Phedišo ya bokgoba (1834)
Bokgoba bo feditšwe go ralala Mmušokgolo wa Brithania; beng ba makgoba ba maBoere ba be ba nagana gore tefo e nnyane kudu e bile e lefetšwe kgole London.
Speaker notes
Dimpshafatšo tše tharo tše ke 'mabaka a go kgorometša' a setlogo ka morago ga Leeto le Legolo. Di beakanye ka tsela ya tshekatsheko: dingongorego tša maBoere e be e le tša ekonomi ka karolo (tahlego ya badiri ba go gapeletšwa le naga) le ka karolo di bile mabapi le maemo le taolo godimo ga batho ba Afrika le ba Khoikhoi. Ela hloko gore dimpshafatšo tše di šišinywago ke maikemišetšo a boleng bja Brithania le a mmušokgolo, go Khoikhoi le go bao ba gapeleditšwego, di bile le ditlamorago tša go lokolla ka nnete - pono e bohlokwa.
Go tloga ka 1835 dihlopha tša maBoere - Voortrekkers - di tlogile Koloni ya Kapa go nyaka naga le boipušo ka ntle ga pušo ya Brithania.
Leeto le Legolo (Great Trek, 1835-1846) e be e le lelokelelo la go huduga mo go rulagantšwego ga balemi ba go bolela Sedutch go tšwa bohlabela bja Kapa. Ka manifesto ya gagwe ya 1837, moetapele wa Voortrekker Piet Retief o ngwadile dingongorego go akaretšwa tahlego ya badiri ba go gapeletšwa, go se šireletšege mollwaneng, le go tsenatsena ga bahlankedi ba Brithania le baromiwa.
- Mabaka a go kgorometša: go dira Seisimane, phedišo ya bokgoba, Molao 50, tlhaelo ya naga le ntwa ya mollwane.
- Mabaka a go goga: tshepišo ya naga ya go fula ya mahala le boipušo ka gare ga naga.
- Baetapele ba be ba akaretša Retief, Gert Maritz, Andries Pretorius le Andries Hendrik Potgieter.
Speaker notes
Fapantšha ka bohlaka mabaka a go kgorometša le a go goga - sebopego se se tlwaelegilego sa tlhahlobo ya CAPS. Bala dingongorego tša manifesto ya Retief ka bokgole bja tshekatsheko: di utolla seo Voortrekkers ba bego ba se nyaka (naga le taolo ya badiri ka ntle ga thibelo ya Brithania). Efoga go hlagiša Leeto bjalo ka pheletšo ya bogale; e be e le karabo ya sehlopha se tee go tahlego ya ditokelo, ye e nago le ditlamorago tše kgolo go ditšhaba tša Afrika tseleng ya lona.
Dihlopha tša Voortrekker di sepetše go ya leboa le bohlabela go tsena nageng ye e bego e šetše e dutšwe ke ditšhaba tša Afrika.
Ba-trek ba tshetše Noka ya Orange ba phatlalala godimo ga highveld le go ya Natal. Ga se ba ya nageng ye e se nago batho: ba tsene mafelong a maNdebele ka fase ga Mzilikazi, maZulu ka fase ga Dingane, le dikgošigolo tša Basotho-Batswana, seo se dirilego gore ntwa e nyakega e le nnete.
- Sehlopha sa Potgieter se lwele le maNdebele, se ba fenya kua Vegkop (1836) le Mosega (1837).
- Sehlopha sa Retief se tshetše Drakensberg go ya Natal go nyaka naga go kgoši ya maZulu Dingane.
- Go huduga go phatlaladitše dikgopolo tša naga tša mokgwa wa bokoloni ka botsenelo bjo bogolo ka gare ga naga.
Speaker notes
Matlafatša sehlogo sa dikgopolo tša naga tše di go tshelanago. Ditsela tša trek di išitše ba-trek thwii ka mebušong ye maatla, ka gona dintwa tše di latelago e be e se dikotsi eupša e le mafelelo a a lebeletšwego a go tsenya dihlopha tša badudi tša go hloma dibetša nageng ye e dutšwego. Boloka mebušo ya Afrika pele, e se fela bjalo ka mapheko a trek.
Tumelelano ya naga le kgoši ya maZulu e feleleditše ka polao ya sehlopha sa Retief.
Piet Retief o boledišane le kgoši ya maZulu Dingane mabapi le naga ka Natal. Ka morago ga ge go begwa gore kwano e saennwe, Dingane o bolaišitše Retief le banna ba gagwe motsemogolong wa gagwe, uMgungundlovu, ka Dibokwane 1838, gomme madira a maZulu a hlasela dikampa tša ba-trek. Go ya ka pono ya maZulu, bafihli ba go hloma dibetša bao ba nyakago naga ya maZulu e be e le kotsi ya thwii go go phologa ga mmušo.
- Mahlakore ao mabedi a be a se botane maikemišetšo a lehlakore le lengwe mabapi le naga le dikgomo.
- Dipolao le dihlaselo di dirile gore Voortrekkers ba itokišetše ntwa ye kgolo.
- Se se beile seemo sa Ntwa ya Noka ya Madi ka morago ga 1838.
Speaker notes
Hlagiša ditlhaloso tše di phadišanago go e na le sesenyi se tee: dipego tša Voortrekker di gatelela boradia, mola go tšwa lehlakoreng la Dingane ba-trek e be e le kotsi ya leano go boipušo bja maZulu, go swana le kamoo ba bego ba le kotsi go maNdebele. Hlohleletša baithuti go kala maikemišetšo le bohlatse. Šupa gore dintlha tše dingwe tša kwano di a ganetšwa histiring.
Laager ya Voortrekkers e fentše madira a magolo a maZulu - ntwa ye e sa ganetšwago kgopolong go fihla lehono.
Ka 16 Manthole 1838 mo e ka bago 470 wa Voortrekkers ka fase ga Andries Pretorius, ba šireletša laager (sedikwa sa dikoloi) ka dithunya le dikanono, ba fentše madira a maZulu a magolo kudu kgauswi le Noka ya Ncome. Baswi ba maZulu ba be ba le bantši kudu mola tahlego ya ba-trek e le ye nnyane, gomme go boletšwe gore noka e ile ya elela e le khwibidu - se se filego ntwa leina la yona. [SME: netefatša dipalo tša baswi.]
- Ba-trek ba be ba dirile keno ya bodumedi pele ga ntwa, ye ka morago e swailwego bjalo ka Letšatši la Keno.
- Phenyo e butše Natal go bodulo bja Voortrekker gomme ya fokotša maatla a Dingane.
- Lehono lefelo le gopolwa go tšwa dipono tše pedi - bjalo ka Noka ya Madi le bjalo ka Ncome - go bonagatšwago ka Letšatši la Poelano.
Speaker notes
Swara ntwa ye ye e kwešišegago ka hlokomelo. Hlaloša lebaka la sešole la pheletšo: dithunya le dikanono ka morago ga laager ye e tiišitšwego kgahlanong le bahlabani bao ba bego ba hlometše kudu ka marumo. Lebeletša kgopolo thwii - tiragalo ye e swanago e gopolwa ke ditšhaba tše di fapanego ka ditsela tše di fapanego kudu, bjale e kopantšwe le Letšatši la Poelano (16 Manthole). Ye ke nako ye botse ya go ahlaahla kamoo histori e gopolwago, e se fela seo se diregilego. Dipalo tša baswi di fapana magareng ga methopo; netefatša pele o ka ruta dipalo tša nnete.
Mollwaneng wa bohlabela wa Kapa, bakoloni le maXhosa ba lwele lelokelelo le letelele la dintwa mabapi le naga le dikgomo.
Ka thoko ga Leeto le Legolo, Koloni ya Kapa e lwele lelokelelo la dintwa kgahlanong le maXhosa mollwaneng wa bohlabela - ka nako ye nngwe di bitšwa Dintwa tša Mollwane goba Dintwa tša Thopo ya Naga (1779-1878). Ntwa ka ntwa, koloni e kgoromeleditše mollwane go ya bohlabela gomme ya tšea naga ya maXhosa, dikgomo le boipušo.
- Taolo ya naga ya go fula le bohodu bja dikgomo mahlakoreng ao mabedi di hlotše ntwa ye e boetšego gantši.
- Brithania e šomišitše dibo, badudi le madira go swara le go katološa mollwane.
- Ka 1878 kganetšo ya maXhosa e be e robegile gomme naga ya bona ya kwenywa ka gare ga koloni.
Speaker notes
Dintwa tša mollwane di bonolo go di lebala ge di bapetšwa le Leeto le Legolo le le makatšago, eupša di bohlokwa go sehlogo sa CAPS sa thopo ya naga. Gatelela sebopego go e na le ntwa ye nngwe le ye nngwe: ka bophara mollwane o ile wa šuthela bohlabela gomme maXhosa a lahlegelwa ke naga le boipušo bja ona. Grahamstown/Makhanda e godile bjalo ka bogare bja sešole le badudi ba bokoloni mollwaneng wo.
Pheferogano ya sepolotiki gare ga ditšhaba tša Afrika e go tshelane le katološo ya bokoloni - gomme mabaka a yona a a ganetšwa.
Ka nako ye e swanago, Mfecane (Difaqane) e bonwe ka dintwa, dihudugo le go rota le go wa ga mebušo go ralala nageng ya ka gare, e kgokagane le kgolo ya mmušo wa maZulu ka fase ga Shaka le phadišano ya naga le kgwebo. Dipego tša kgale di be di sola maZulu a nnoši; dira-histori tše dintši bjale di re dikgatelelo tša go swana le kgwebo, komelelo le nyakego ya badiri le dikgomo - tše dingwe tša tswalanego le katološo ya bokoloni - le tšona di bapetše karolo. [SME: histori-ngwalo ya Mfecane e a ganetšwa.]
- Pheferogano e fetotše moo ditšhaba tša Afrika di bego di dula gona le kamoo di bego di le maatla ka gona.
- Bakoloni ka nako ye nngwe ba be ba re ka phošo se se tlogetše naga ya 'lefeela' e lokologile go tšewa.
- Ka nnete, naga ye e feletšwego ke batho ka baka la ntwa e be e sa dutše e nyakwa e bile e gopolwa ke batho ba Afrika.
Speaker notes
Ye ke sehlogo se se ganetšwago ka nnete - se swareng bjalo ka histori-ngwalo, bokgoni bjo bo lebanego le FET. Lemoša baithuti kgahlanong le maaka a kgale a 'naga ye e se nago batho' ao a šomišitšego Mfecane go lokafatša dikgopolo tša naga tša maBoere. Hlagiša phetogo go tloga tlhalošong ya lebaka le tee (Shaka) go ya go ye e nago le mabaka a mantši ao a akaretšago dikgatelelo tša bokoloni le tša ekonomi. Hlohleletša baithuti go bona gore dira-histori di fetola ditlhaloso ge bohlatse le dipono di fetoga.
Go tšwa go trek le dintwa tša yona go tlile mebušo ye e bušwago ke maBoere ka gare ga naga.
Voortrekkers ba hlomile mebušo ya bona. Repabliki ya bona ka Natal (Natalia) e ile ya kwenywa ke Brithania ka 1843, eupša ka gare ga naga maBoere a hlomile Orange Free State le South African Republic (Transvaal), tšeo boipušo bja tšona bo ile bja amogelwa ke Brithania ka dikwano tša Sand River (1852) le Bloemfontein (1854).
- Direpabliki tše di be di agilwe godimo ga naga ye e tšewego go ditšhaba tša Afrika.
- Di ganeditše ditokelo tša sepolotiki go batho ba Afrika, ba Khoikhoi le ba Mmala.
- Brithania le direpabliki tša maBoere ba be ba tlo lwa ka morago mabapi le taolo ya naga ya ka gare.
Speaker notes
Kgokaganya slaete ye go ya pele go Sehlogo 6 (Ntwa ya Afrika Borwa le Kopano): direpabliki tše di hlolwago mo ke mebušo yeo Brithania e tlago e lwa ka 1899-1902. Gatelela gore tše e be e le mebušo ya bakoloni-badudi ye e theilwego godimo ga thopo ya naga le kgethollo ya semorafe, ka gona go hlongwa ga tšona ke karolo ya kanegelo ya thopo ya naga, e se ka thoko.
Sephetho se segolo sa katološo ya bokoloni ka morago ga 1750 e be e le tahlego ya naga le boipušo bja Afrika.
Go ralala mollwane le naga ya ka gare, katološo ya bokoloni e fetišitše naga, dikgomo le maatla go tloga ditšhabeng tša Afrika go ya go bakoloni. Mebušo ya Afrika e lahlegetšwe ke boipušo, balemi ba kgoromeleditšwe mafelong a mannyane le a hlaeletšego, gomme ba bantši ba gogelwe go šomela bakoloni - dipopego tše ka morago di tiišitšwego ke melao ya go swana le Natives Land Act ya 1913.
- Naga e be e le mothopo wa bohlokwa - gomme tahlego ya yona e bopile bophelo bja Afrika ka meloko.
- Thopo ya naga e hlotše go se lekalekane mo go tseneletšego le mo go sa felego ka Afrika Borwa.
- Ditiragalo tše tša ngwaga-kgolo wa lesomesenyane ke modu wa dingangišano tša naga tše di tšwelago pele lehono.
Speaker notes
Šuthela morago go bona ponagalo ye kgolo le 'gona bjang'. Dira mothaladi-wa-thwii o bonagale: dintwa tša mollwane le trek ga se fela tša šutha mellwane, di agile sebopego sa thopo ya naga seo ka morago molao wa apartheid o se katološitšego. Se se kgokaganya karolo ye le lehono la baithuti - potšišo ya naga ye e tšwelago pele - yeo e lego thwii kgokagano ya tshekatsheko yeo Histori ya FET e e nyakago.
- 1806 Brithania e tšea taolo ya go ya go ile ya Kapa
- 1820 Badudi ba Brithania ba 1820 ba beilwe mollwaneng wa bohlabela
- 1828 Molao 50 o lokolla Khoikhoi go melao ya dipase
- 1834 Bokgoba bo feditšwe Mmušokgolong wa Brithania
- 1835 Leeto le Legolo le a thoma
- 1838 Retief o a bolawa; Ntwa ya Noka ya Madi (Ncome)
- 1852-1854 Direpabliki tša maBoere di a amogelwa (Transvaal, Orange Free State)
Speaker notes
Šomiša se go kopanya lebaka le sephetho pele ga tshekatsheko. Kgopela baithuti go arola matšatši ka mabaka (1820, 1828, 1834), trek ka boyona (1835), ntwa (1838) le dipoelo (1852-1854). Sebopego se se bontšha kamoo dipotšišo tša methopo le tša dintlha tša CAPS di beakanywago.
Katološo, kganetšo le thopo ya naga di bonwa go tšwa go pono e fetago e tee.
Mpshafatšo ya Brithania ya Kapa e thušitše go kgorometša maBoere go ya ka gare ga naga; Leeto le Legolo le dintwa tša mollwane di išitše maatla a bokoloni ka gare ga naga; gomme ditšhaba tša Afrika - maXhosa, maZulu, maNdebele, Basotho le Batswana - di ganeditše eupša tša thopša naga le boipušo. Go bala ditiragalo tše go tšwa go dipono tše di fapanego ke bokgoni bja motheo bja Histori ya FET.
Q. Hlaloša kamoo dimpshafatšo tša Brithania Kapa (Badudi ba 1820, Molao 50 le phedišo ya bokgoba) di bapetšego karolo Leetong le Legolo. (8 marks)
Q. O šomiša Ntwa ya Noka ya Madi (Ncome), hlaloša kamoo tiragalo ye e swanago ya histori e ka kwešišwago ka go fapana go ya ka pono. (6 marks)
Q. Ke ka tekanyo efe thopo ya naga e bego e le sephetho se segolo sa katološo ya bokoloni ka Afrika Borwa ka morago ga 1750? Thekga karabo ya gago ka bohlatse. (10 marks)
Speaker notes
Fetša ka go boela go dikgwele tše tharo tša slaete 1 le sehlogo sa pono. Dipotšišo tše tharo di rota ka tlhokego ya kgopolo - hlaloša, bapetša dipono, gomme o ngangišane ka kahlolo ya tekanyo - go sepelelana le ditebelelo tša CAPS tša methopo le tša mongwalo o motelele. Q3 e šoma gabotse bjalo ka mošomo wa go rulaganya taodišo. Gopotša baithuti gore karolo ye e beakanya Sehlogo 6: Ntwa ya Afrika Borwa le go hlolwa ga Kopano ya Afrika Borwa.
- Grade
- Grade 10
- Subject
- History
- CAPS topic
- Colonial expansion after 1750
- Resource type
- Presentation