Kamoo katoloso ya Mabrithani le Maburu, Great Trek le ntwa ya moeli di ileng tsa fetola Afrika Borwa - mme tsa amoha batho ba yona ba Afrika naha ya bona.
Speaker notes
Hlophisa yuniti ena boemong ba FET: ena hase feela pale ya dikoloi tse etang leeto empa ke pale ya diqabang tsa ho batla naha le matla. Theha meqoqo e meraro e kopaneng - (1) diphetoho tsa Mabrithani Koloning ya Cape, (2) karabelo ya Maburu le Great Trek, le (3) dintwa tsa moeli tseo ka tsona ditjhaba tsa Afrika di ileng tsa lahlehelwa ke naha le boipuso. Hatisa hore diketsahalo tse tshwanang di shebahala di fapane haholo ho ya ka hore na re nka pono ya mang.
Ka 1750 sebaka sena e ne e le lehae la ditjhaba tse ngata tse thehilweng, tse fapaneng - ha se ka ea e-ba naha e se nang batho.
Nako e telele pele ho katoloso e kgolo ya bokoloni, Afrika Borwa e ne e le le batho ba bangata. Balisa ba Khoikhoi le batsomi ba San ba neng ba bokella dijo ba ne ba dula ho pholletsa le ka hare ho Cape, ha marena a matla a buang Sebantu - har'a wona maXhosa, maZulu, maSotho le maTswana - a ne a lema, a rua dikgomo a bile a rekisa ho pholletsa le karolo e ka botjhabela ya sebaka.
- Khamphani ya Dutch East India (VOC) e ne e busa koloni e nyane ho potoloha Cape Town, e neng e sebetswa haholo ke batho ba etsitsweng makhoba.
- Dikgomo, naha le taolo ya ditsela tsa kgwebo e ne e le mehlodi e meholo ya leruo le matla.
- Ditjhaba tsa Afrika di ne di na le melao ya tsona, mabotho le mekgwa ya puso - e ne e se babogi ba sa nkeng karolo.
Speaker notes
Hanyetsa ka ho toba pale ya bohata ya bokoloni ya 'naha e se nang batho' e ileng ya sebediswa hamorao ho fana ka mabaka a ho amoha naha. Hatisa ho rarahana le boiketsetso: ena e ne e le mebuso e hlophisitsweng e nang le meaho e matla ya sesole le ya dipolotiki. Motheo ona wa bohlokwa, hobane ntho e nngwe le e nngwe e latelang ke ntwa mabapi le naha le dikgomo tsa ditjhaba tse neng di se di le teng.
Pakeng tsa 1795 le 1806 Cape e ile ya tloha ho VOC ho ya ho Brithani - mme dintho tseo Brithani e neng e di beha pele di ne di fapane.
Brithani e ile ya hapa Cape ka lekgetlo la pele ka 1795 mme ya nka taolo e sa feleng ka 1806, ya e boloka ka mor'a Dintwa tsa Napoleon. Ho Brithani, Cape haholoholo e ne e le seteishene sa sesole sa metsing sa bohlokwa tseleng ya lewatle e yang India, empa puso ya Mabrithani e ile ya qala kapele ho fetola molao, mosebetsi le naha ka hare ho koloni.
- Batsamaisi ba Mabrithani ba ne ba batla koloni e hlophisehileng haholoanyane, e ka lefiswang lekgetho le e ka busehang.
- Senyesemane se ne se phahamiswa makgotleng, dikolong le mmusong (anglicisation - ho etsa Sesemane).
- Diphetoho tsena di ile tsa ferekanya bakoloni ba tswang ho Madache, ba ileng ba bitswa hamorao Maburu kapa maAfrikanere.
Speaker notes
Hlalosa hore na phetoho ya mmusi e ne e le bohlokwa hobaneng: VOC e ne e le khamphani ya kgwebo; Brithani e ne e le mmuso o moholo wa lefatshe o nang le maikemisetso a diphetoho le a leano. Ho etsa Sesemane le diphetoho tsa tsamaiso di ile tsa baka khohlano le bakoloni ba buang Sedache. Khohlano ena ke o mong wa metso ya Great Trek eo re tla e bua kapele.
Pakeng tsa 1820 le 1834 Brithani e ile ya fetola hore na ke mang ya neng a ka ba le basebetsi, ke mang ya nang le ditokelo, le hore na ke mang ya neng a ka aha moeling.
Bajaki ba 1820 (1820 Settlers)
Brithani e ile ya jalisa bajaki ba Mabrithani ba likete tse ngata moeling o ka botjhabela e le sesireletso sa batho khahlanong le maXhosa, e matlafatsa tlhodisano ya naha.
Ordinance 50 (1828)
E ile ya tlosa dithibelo tsa dipasa ho maKhoikhoi le batho ba batsho ba lokolohileng, e ba fa tekano ya semolao eo Maburu a mangata a neng a e nyonya.
Ho felisa bokgoba (1834)
Bokgoba bo ile ba fela ho pholletsa le Mmuso wa Mabrithani; beng ba makhoba ba Maburu ba ne ba nahana hore matefello a ne a le manyane haholo mme a lefshwa London e hole.
Speaker notes
Diphetoho tsena tse tharo ke 'dintlha tse sututsang' tse tummeng ka mor'a Great Trek. Di hlophise ka tlhahlobo: dipelaelo tsa Maburu di ne di le karolo ya moruo (tahlehelo ya basebetsi ba makhoba le naha) le karolo ya boemo le taolo ho batho ba Afrika le ba Khoikhoi. Ela hloko hore diphetoho tse susumetswang ke maikemisetso a botho le a bommuso a Mabrithani di ne di na le, ho maKhoikhoi le makhoba, diphello tse lokollang ka nnete - pono e na le bohlokwa.
Ho tloha 1835 dihlopha tsa Maburu - Voortrekkers - di ile tsa tloha Koloning ya Cape ho ya batla naha le boipuso ka ntle ho puso ya Mabrithani.
Great Trek (1835-1846) e ne e le letoto la ho falla ho hlophisitsweng ha balemi ba buang Sedache ba tswa Cape botjhabela. Manifestong ya hae ya 1837, moetapele wa Voortrekker Piet Retief o ile a thathamisa dipelaelo tse akarelletsang tahlehelo ya basebetsi ba makhoba, ho hloka tshireletseho moeling, le ho kena-kenana ha bahlanka ba Mabrithani le baromuwa.
- Dintlha tse sututsang: ho etsa Sesemane, ho fela ha bokgoba, Ordinance 50, khaello ya naha le ntwa ya moeli.
- Dintlha tse hulang: tshepiso ya naha ya mafura ya mahala le boipuso ka hare ho naha.
- Baetapele ba ne ba akarelletsa Retief, Gert Maritz, Andries Pretorius le Andries Hendrik Potgieter.
Speaker notes
Khetholla dintlha tse sututsang le tse hulang ka ho hlaka - sebopeho se tlwaelehileng sa ditlhahlobo tsa CAPS. Bala dipelaelo tsa manifesto ya Retief ka sebaka sa ho hlahloba: di senola seo Voortrekkers ba neng ba se batla (naha le taolo ya basebetsi ntle le dithibelo tsa Mabrithani). Qoba ho hlahisa Trek e le tshwanelo ya bohale; e ne e le karabelo ya sehlopha se le seng ho lahlehelweng ke ditokelo, e na le ditlamorao tse boima ho ditjhaba tsa Afrika tseleng ya yona.
Dihlopha tsa Voortrekker di ile tsa ya leboya le botjhabela naheng e neng e se e ntse e nheswa ke ditjhaba tsa Afrika.
Batrekkers ba ile ba tshela Noka ya Orange (Senqu) mme ba hasana hodima highveld le ho leba Natal. Ha ba ka ba kena naheng e se nang batho: ba ile ba kena dinaheng tsa maNdebele tlas'a Mzilikazi, maZulu tlas'a Dingane, le marena a Sotho-Tswana, e leng se ileng sa etsa hore khohlano e batle e be e tiile.
- Sehlopha sa Potgieter se ile sa lwana le maNdebele, sa a hlola Vegkop (1836) le Mosega (1837).
- Sehlopha sa Retief se ile sa tshela Drakensberg ho ya Natal ho ya kopa naha ho morena wa maZulu Dingane.
- Ho falla hona ho ile ha hasanya ditleliamo tsa naha tsa mokgwa wa bokoloni ho kena ka hare ho naha.
Speaker notes
Matlafatsa sehlooho sa ditleliamo tsa naha tse kopanang. Ditsela tsa trek di ile tsa isa batrekkers ka kotloloho mebusong e matla, kahoo dintwa tse latelang e ne e se dikotsi empa e le sephetho se lebelletsweng sa ho fallisa dihlopha tsa bajaki tse hlometseng naheng e nkilweng. Boloka mebuso ya Afrika ka pele, e seng feela e le ditshitiso tsa trek.
Tumellano ya naha le morena wa maZulu e ile ya fela ka polao ya sehlopha sa Retief.
Piet Retief o ile a buisana le morena wa maZulu Dingane mabapi le naha e Natal. Ka mor'a hore ho tlalehwe hore tumellano e saennwe, Dingane o ile a bolaisa Retief le banna ba hae motse-moholong wa hae, uMgungundlovu, ka February 1838, mme mabotho a maZulu a ile a hlasela dikampo tsa batrekkers. Ho ya ka pono ya maZulu, bafihli ba batjha ba hlometseng ba tleliamang naha ya maZulu e ne e le tshoso e tobileng ho phela ha mmuso.
- Mahlakore ka bobedi a ne a sa tshepane maikemisetso a e mong mabapi le naha le dikgomo.
- Dipolao le ditlhaselo di ile tsa etsa hore Voortrekkers ba itokisetse ntwa e kgolo.
- Sena se ile sa hlophisa maemo bakeng sa Ntwa ya Blood River hamorao ka 1838.
Speaker notes
Hlahisa ditlhaloso tse hananang ho ena le sesenyi se le seng: ditlaleho tsa Voortrekker di hatisa bolotsana, ha ho ya ka lehlakore la Dingane batrekkers e ne e le kotsi ya leano boipusong ba maZulu, joalokaha ba ne ba entse ho maNdebele. Kgothaletsa baithuti ho lekanya sepheo le bopaki. Hlokomedisa hore dintlha tse ding tsa tumellano di a phehisanwa historing.
Laager ya Voortrekkers e ile ya hlola mabotho a maholo a maZulu - ntwa e sa ntseng e phehisanwa mehopolong le kajeno.
Ka la 16 December 1838 hoo e ka bang Voortrekkers ba 470 tlas'a Andries Pretorius, ba sireletsa laager (selikalikwe sa dikoloi) ka dithunya le dikanono, ba ile ba hlola mabotho a maZulu a maholo haholo pela Noka ya Ncome. Bashwele ba maZulu ba ne ba le bangata haholo ha tahlehelo ya batrekkers e ne e le nyane, mme ho thwe noka e ne e phalla e le kgubedu - ho fa ntwa lebitso la yona. [SME: netefatsa dipalo tsa bashwele.]
- Batrekkers ba ne ba entse kano ya bolumeli pele ho ntwa, e ileng ya tsejwa hamorao e le Letsatsi la Kano (Day of the Vow).
- Tlholo e ile ya bula Natal bakeng sa bodulo ba Voortrekker mme ya fokodisa matla a Dingane.
- Kajeno sebaka sena se hopolwa ka dipono tse pedi - e le Blood River le e le Ncome - se bonahatswang Letsatsing la Poelano (Day of Reconciliation).
Speaker notes
Sebetsana le ntwa ena e tebang ka hloko. Hlalosa lebaka la sesole la sephetho: dithunya le dikanono ka mor'a laager e sireleditsweng khahlanong le bahlabani ba hlometseng haholo ka marumo. Sebetsana le mohopolo ka ho toba - ketsahalo e tshwanang e hopolwa ke ditjhaba tse fapaneng ka ditsela tse fapaneng haholo, jwale e kenyeleditswe Letsatsing la Poelano (16 December). Ena ke nako e ntle ya ho tshohla kamoo histori e hopolwang ka teng, e seng feela se etsahetseng. Dipalo tsa bashwele di a fapana pakeng tsa mehlodi; netefatsa pele o ruta dipalo tse nepahetseng.
Moeling o ka botjhabela wa Cape, bakoloni le maXhosa ba ile ba lwana letoto le lelele la dintwa mabapi le naha le dikgomo.
Ka thoko ho Great Trek, Koloni ya Cape e ile ya lwana letoto la dintwa khahlanong le maXhosa moeling o ka botjhabela - ka nako e nngwe di bitswang Dintwa tsa Moeli kapa Dintwa tsa Ho Amoha Naha (Wars of Dispossession, 1779-1878). Ntwa ka ntwa, koloni e ile ya sututsa moeli ho ya botjhabela mme ya nka naha ya maXhosa, dikgomo le boipuso.
- Taolo ya naha ya mafura le bosholu ba dikgomo mahlakoreng ka bobedi di ile tsa baka khohlano e phetwang.
- Mabrithani a ile a sebedisa diqhobosheane, bajaki le mabotho ho tshwara le ho atolosa moeli.
- Ka 1878 boipuso ba maXhosa bo ne bo robehile mme naha ya bona e kenyeleditswe koloning.
Speaker notes
Dintwa tsa moeli di bonolo ho di hlokomoloha pela Great Trek e makatsang, empa di bohareng ba sehlooho sa CAPS sa ho amoha naha. Hatisa mokgwa ho ena le ntwa ka nngwe: ka kakaretso moeli o ile wa ya botjhabela mme maXhosa a lahlehelwa ke naha le boipuso ba wona. Grahamstown/Makhanda e ile ya hola e le setsi sa sesole sa bokoloni le sa bajaki moeling ona.
Pherekano ya dipolotiki har'a ditjhaba tsa Afrika e ile ya kopana le katoloso ya bokoloni - mme disosa tsa yona di a phehisanwa.
Nakong e tshwanang, Mfecane (Difaqane) e ile ya bona dintwa, ho falla le ho phahama le ho wa ha mebuso ho pholletsa le naha, e amanang le kholo ya mmuso wa maZulu tlas'a Shaka le tlhodisano ya naha le kgwebo. Ditlaleho tsa kgale di ne di beha molato ho maZulu feela; bo-rahistori ba bangata jwale ba pheha khang ya hore dikgatello tse kang kgwebo, komello le tlhokahalo ya basebetsi le dikgomo - tse ding di amana le katoloso ya bokoloni - le tsona di bapetse karolo. [SME: histori ya ho ngola histori ya Mfecane e a phehisanwa.]
- Pherekano e ile ya fetola moo ditjhaba tsa Afrika di neng di dula teng le hore na di ne di le matla hakae.
- Bakoloni ka nako e nngwe ba ne ba tleliama ka phoso hore sena se ile sa siya naha e 'se nang batho' e lokolohileng ho nkuwa.
- Ka nnete, naha e siilweng e se nang batho ke khohlano e ne e ntse e tleliamwa e bile e hopolwa ke batho ba Afrika.
Speaker notes
Sena ke sehlooho se phehisanwang ka nnete - se sebetse e le histori ya ho ngola histori, tsebo e loketseng FET. Hlokomedisa baithuti khahlanong le pale ya bohata ya kgale ya 'naha e se nang batho' e ileng ya sebedisa Mfecane ho fana ka mabaka a ditleliamo tsa naha tsa Maburu. Hlahisa phetoho ho tloha tlhalosong ya sisosa se le seng (Shaka) ho ya ho disosa tse ngata e akarelletsang dikgatello tsa bokoloni le tsa moruo. Kgothaletsa baithuti ho bona hore bo-rahistori ba fetola ditlhaloso ha bopaki le maikutlo di fetoha.
Ho tswa trek le dintwa tsa yona ho ile ha hlaha mebuso e busang ke Maburu ka hare ho naha.
Voortrekkers ba ile ba theha mebuso ya bona. Repaboliki ya bona e Natal (Natalia) e ile ya hapuwa ke Brithani ka 1843, empa ka hare ho naha Maburu a ile a theha Orange Free State le South African Republic (Transvaal), tseo boipuso ba tsona Brithani e ileng ya bo amohela ditumellanong tsa Sand River (1852) le Bloemfontein (1854).
- Direpaboliki tsena di ne di ahilwe naheng e nkilweng ho ditjhaba tsa Afrika.
- Di ile tsa hana ditokelo tsa dipolotiki ho batho ba Afrika, ba Khoikhoi le ba Mmala (Coloured).
- Brithani le direpaboliki tsa Maburu di ne di tla lwana hamorao mabapi le taolo ya naha.
Speaker notes
Hokahanya slaete ena le pele ho Sehlooho sa 6 (Ntwa ya Afrika Borwa le Kopano): direpaboliki tse thehilweng mona ke mebuso eo Brithani e tla e lwantsha ka 1899-1902. Hatisa hore ena e ne e le mebuso ya bakoloni-bajaki e itshetlehileng ho ho amoha naha le ho kgethollwa ha morabe, kahoo ho thehwa ha tsona ke karolo ya pale ya ho amoha naha, e seng e arohaneng le yona.
Sephetho se bohareng sa katoloso ya bokoloni ka mor'a 1750 e ne e le tahlehelo ya naha le boipuso ba Maafrika.
Ho pholletsa le moeli le naha, katoloso ya bokoloni e ile ya fetisetsa naha, dikgomo le matla ho tloha ho ditjhaba tsa Afrika ho ya ho bakoloni. Mebuso ya Afrika e ile ya lahlehelwa ke boipuso, balemi ba ile ba sututswa dibakeng tse nyane le tse futsanehileng, mme ba bangata ba ile ba huleletswa ho sebeletsa bakoloni - mekgwa e ileng ya matlafatswa hamorao ke melao e kang Natives Land Act ya 1913.
- Naha e ne e le mohlodi wa bohlokwa - mme tahlehelo ya yona e ile ya bopa bophelo ba Maafrika ka meloko.
- Ho amoha naha ho ile ha baka ho se lekane ho tebileng le ho sa feleng Afrika Borwa.
- Diketsahalo tsena tsa lekgolo la bo-19 la dilemo ke motso wa dingangisano tsa naha tse tswelang pele kajeno.
Speaker notes
Atolosa ho fihlela setshwantshong se seholo le 'ho reng he'. Etsa hore mola o hlake: dintwa tsa moeli le trek ha di ka tsa fetola meedi feela, di ile tsa aha sebopeho sa ho amoha naha seo molao wa kgethollo (apartheid) o ileng wa se atolosa hamorao. Sena se hokahanya yuniti le nako ya jwale ya baithuti - potso ya naha e tswelang pele - e leng hona tobo eo Histori ya FET e e batlang ya tlhahlobo.
- 1806 Brithani e nka taolo e sa feleng ya Cape
- 1820 Bajaki ba Mabrithani ba 1820 ba behwa moeling o ka botjhabela
- 1828 Ordinance 50 e lokolla maKhoikhoi molaong wa dipasa
- 1834 Bokgoba bo felisitswe Mmusong wa Mabrithani
- 1835 Great Trek e a qala
- 1838 Retief o a bolawa; Ntwa ya Blood River (Ncome)
- 1852-1854 Direpaboliki tsa Maburu di a amohelwa (Transvaal, Orange Free State)
Speaker notes
Sebedisa sena ho tiisa sisosa le sephetho pele ho tlhahlobo. Kopa baithuti ho hlopha matsatsi ka disosa (1820, 1828, 1834), trek ka boyona (1835), khohlano (1838) le diphetho (1852-1854). Sebopeho sena se bonahatsa kamoo dipotso tsa mehlodi le tsa dingolwa tsa CAPS di hlophisitsweng ka teng.
Katoloso, boipuso le ho amoha naha ho bonwa ka pono e fetang e le nngwe.
Diphetoho tsa Mabrithani tsa Cape di ile tsa thusa ho sututsa Maburu ka hare ho naha; Great Trek le dintwa tsa moeli di ile tsa isa matla a bokoloni ka hare ho naha; mme ditjhaba tsa Afrika - maXhosa, maZulu, maNdebele, maSotho le maTswana - di ile tsa hanela empa tsa amohuwa naha le boipuso. Ho bala diketsahalo tsena ka dipono tse fapaneng ke tsebo ya motheo ya Histori ya FET.
Q. Hlalosa hore na diphetoho tsa Mabrithani Cape (Bajaki ba 1820, Ordinance 50 le ho felisa bokgoba) di kentse letsoho jwang ho Great Trek. (8 marks)
Q. O sebedisa Ntwa ya Blood River (Ncome), hlalosa hore na ketsahalo e tshwanang ya histori e ka utlwisiswa ka ho fapana jwang ho ya ka pono. (6 marks)
Q. Ho amoha naha e ne e le sephetho se seholo sa katoloso ya bokoloni Afrika Borwa ka mor'a 1750 ho isa bokaeng? Tshehetsa karabo ya hao ka bopaki. (10 marks)
Speaker notes
Qetella ka ho kgutlela meqoqong e meraro ya slaete ya 1 le sehlooho sa pono. Dipotso tse tharo di phahamisa tlhoko ya kelello - hlalosa, bapisa dipono, ebe o pheha khang ya kahlolo ya bokae - di tsamaellana le ditebello tsa CAPS tse itshetlehileng mehloding le tsa dingolwa tse atolositsweng. Q3 e sebetsa hantle e le mosebetsi wa ho rala moqoqo. Hopotsa baithuti hore yuniti ena e hlophisa Sehlooho sa 6: Ntwa ya Afrika Borwa le ho thehwa ha Kopano ya Afrika Borwa.
- Grade
- Grade 10
- Subject
- History
- CAPS topic
- Colonial expansion after 1750
- Resource type
- Presentation