Kopana le Basarwa (San) le Khoikhoi - batho ba ntlha go nna mo borwa jwa Aforika - mme o bone gore go tshola diphologolo go fetotse jang tsela e batho ba neng ba tshela ka yona.
Speaker notes
Amogela baithuti mo kanegelong ya batho ba bogologolo mo borwa jwa Aforika. Tlhalosa ditlhopha tse dikgolo tse pedi tse ba tla di kopanang le tsona: Basarwa (San), ba e neng e le batsomi-bakgobokanyi, le Khoikhoi, ba e neng e le badisa. Botsa gore ba akanya gore 'motsomi-mokgobokanyi' le 'modisa' di kaya eng pele o simolola. [SME] Matlha a ditshaba tse a fiwa e le dikakanyo tse di bapileng tse di siametseng Mophato wa 5.
Basarwa (San) e ne e le batho ba ntlha go nna mo borwa jwa Aforika, dingwaga di le diketekete tse dintsi tse di fetileng.
Basarwa (San) e ne e le batho ba bogologolo tota mo borwa jwa Aforika. Ba ne ba nna fano bogologolo pele ga metse, dipolasa kgotsa go kwala. Nako eno e bidiwa Motlha wa Morago wa Leje (Later Stone Age), ka gonne batho ba ne ba dira didirisiwa tsa bona ka leje, logong le marapo.
- Basarwa ba ne ba sa age metse ya bosakhutleng - ba ne ba fuduga go tswa lefelong go ya lefelong.
- Ba ne ba itshedisa ka lefatshe ka go tsoma diphologolo le go kgobokanya dimela tsa naga.
- Morago ga nako e telele, setlhopha se sengwe se se bidiwang Khoikhoi se ne sa goroga se na le diphologolo tse ba di disang.
Speaker notes
Tlhoma seemo ka maikutlo a nako e e boteng. Baithuti ba Mophato wa 5 ba fitlhela go le thata go akanya 'dingwaga di le diketekete tse di fetileng', ka jalo di bapise le bo-rrakgolo-mogolo ba bantsi, ba bantsi ba ba fetileng. Tsenya lefoko 'bofuduki' (go fuduga fudugela) le le boelang gape. Tlhalosa gore re ithuta ka batho bano go tswa mo dilong tse ba di tlogetseng, tse di jaaka didirisiwa le dipenti tsa matlapa.
Basarwa ba ne ba bona sengwe le sengwe se ba se tlhokang go tswa mo tlholegong e e ba dikanyeditseng.
Basarwa ba ne ba itshedisa ka go tsoma diphologolo tsa naga tse di jaaka kukama le diphologolo tse dingwe tsa naga, le ka go kgobokanya dimela tsa naga, medi, maungo le dinotshe. Ka ba ne ba latela diphologolo le dipaka, ba ne ba fuduga go tswa lefelong go ya lefelong. Re bitsa tsela eno ya botshelo ya bofuduki (nomadic).
- Gantsi banna ba ne ba tsoma.
- Basadi ba ne ba kgobokanya dimela le go epa medi go e ja.
- Ba ne ba tsaya fela se ba se tlhokang, gore lefatshe le kgone go itshwarolola.
Speaker notes
Tlhalosa pharologano magareng ga go tsoma le go kgobokanya, le gore ka bobedi go ne go tlhokega go tshela - go kgobokanya dimela gantsi go ne go naya dijo tse di ka ikanngwang thata. Ela tlhoko go kgaogana ga ditiro magareng ga banna le basadi ntle le go go atlhola ka dikakanyo tsa gompieno. Nonotsha tlotlo e Basarwa ba neng ba na le yona mo tlholegong: ba ne ba dirisa lefatshe ka kelotlhoko gore le se ka la fela.
Basarwa ba ne ba tlhamela tsela e e botlhale ya go tsoma diphologolo tse dikgolo go ba feta.
Basarwa ba ne ba dira bora le metswi e mennye. Ba ne ba tshela botlhole mo dintlheng tsa metswi. Morago ga go thuntsha phologolo, ba ne ba latela mabalabala a yona ka tidimalo - ka dinako dingwe ka malatsi - go fitlha botlhole bo e koafatsa gore e kgone go tshwarwa. Bokgoni jwa go sala morago mabalabala bo ne bo le botlhokwa thata.
- Botlhole bo ne bo tswa mo dimeleng, dinoga kgotsa diboko tsa dikhukhwane.
- Batsomi ba ne ba tshwanela go atamela thata mme ba thuntshe gangwe fela.
- Ba ne ba bala mabalabala mo mmung go latela phologolo.
Speaker notes
Selaete seno se bontsha bokgoni le kitso ya Basarwa, e seng fela go tshela. Gatelela bopelotelele le go tlhaloganya tlholego mo go boteng mo go neng go tlhokega go sala phologolo morago ka malatsi le go itse gore ke dimela dife tse di dirang botlhole. Tshwara 'botlhole' ka phepafalo le ka nnete - e ne e le sedirisiwa sa go batla dijo, e seng go gobatsa batho. Botsa baithuti gore goreng go thuntsha gangwe fela go ne go le botlhokwa (go iphitlha, go boloka metswi).
Basarwa ba ne ba dira sengwe le sengwe se ba neng ba na le sona go tswa mo se ba se bonang go ba dikologa.
Dithupa tsa molelo
Dithupa tse pedi tse di gotlhwang mmogo go dira kgabo. Molelo o ne o naya mogote, lesedi le go apaya dijo.
Legapi la lee la mpshe
Lee la mpshe le le se nang sepe le ne le dirisiwa go tshola le go boloka metsi, le fitlhilwe gore le nne le tsididi.
Thupa ya go epa
Thupa e e lootshitsweng e e dirisiwang go epa medi le matlhogwana go a ja.
Kaross (kobo)
Kobo ya letlalo e e dirilweng ka letlalo la phologolo, e aparwa go nna mogote le go tshola dilo.
Speaker notes
Dirisa dilo tseno tse nne go dira botshelo jwa Basarwa bo bonale sentle. Bontsha gore sengwe le sengwe se ne se le motlhofo mme se ka rwalwa, ka gonne Basarwa ba ne ba aga ba fuduga. Dikgetla le legapi la lee la mpshe le tsona di ne di dirisiwa go kgabisa e bile di ne di newa e le dimpho go aga botsalano magareng ga ditlhopha. Laletsa baithuti go akanya go nna le se ba ka se rwalang fela.
Basarwa ba ne ba nna mo ditlhopheng tse dinnye tse mo go tsona mongwe le mongwe a neng a lekana.
Basarwa ba ne ba nna mo ditlhopheng tse dinnye tsa batho ba ka nna 15 go ya go 40, gantsi malapa a se makae mmogo. Ba ne ba se na dikgosi mme go ne go se na ope yo o humileng kgotsa yo o botlhokwa go feta yo mongwe. Ba ne ba abelana dijo tsa bona mme ba thusana. Ba ne ba dumela gore ga go na ope yo o ka nnang le lefatshe - le ne le le la mongwe le mongwe go le dirisa.
- Basadi ba ne ba kgona go aga botshabelo jwa bojang mo nakong e e ka fa tlase ga oura.
- Bana ba ne ba ithuta ka go tshameka le go etsa batsadi ba bona.
- Go abelana go ne go raya gore ga go ope yo o neng a tshwerwe ke tlala fa ba bangwe ba na le dijo.
Speaker notes
Fano ke lefelo le le siameng la go bua ka tekatekano le baagi. Bapisa ka bonolo le lefatshe la gompieno le batho ba nnang le dilo. Tlhalosa gore go nna le 'dikgosi tse di seng teng' go ne go sa kaye gore go ne go se na melao - setlhopha se ne se dira ditshwetso mmogo mme bagolo ba ne ba tlotlwa. Boloka moya wa tlotlo mme o tila go dira gore botshelo jwa Basarwa bo utlwale bo le 'bonolo' kgotsa bo 'sa tswelela' - bo ne bo tshwanetse lefatshe la bona.
Basarwa ba ne ba penta le go gaba ditshwantsho tse diketekete mo matlapeng le maboteng a mengobo.
Botaki jwa matlapa bo raya ditshwantsho tse di pentilweng kgotsa tse di gabilweng mo lejeng. Aforika Borwa e na le bontlha jwa botaki jwa matlapa jo bontle go gaisa mo lefatsheng, mme bontsi jwa jona bo dirilwe ke Basarwa. Ba ne ba penta batho le diphologolo tse di jaaka phofu, ba dirisa dipente tse di dirilweng ka mmala wa tlholego. Ditshwantsho tse dingwe mo uKhahlamba Drakensberg di na le dingwaga di ka nna 3 000.
- Pente e ne e dirwa ka dilo tse di jaaka leje le lehibidu le le lesetlha, magala le madi.
- Phofu, phologolo e kgolo ya naga, e ne e pentwa go feta phologolo nngwe le nngwe.
- Botaki jwa matlapa bo re thusa go ithuta ka fa Basarwa ba neng ba tshela ka teng le se ba neng ba se dumela.
Speaker notes
Gatelela gore botaki jwa matlapa ke pego ya nnete e e tlogetsweng ke Basarwa ka bobona - kgolagano le nako e e fetileng. Umaka botlhokwa jo bo kgethegileng jwa phofu. Linton Panel e e itsegeng (jaanong e mo musiamong) e bile e tlhotlheleditse karolo ya sesupo sa boitshupo jwa Aforika Borwa. [SME] Dingwaga tsa botaki jwa matlapa di farologana ka lefelo; dingwaga di le 3 000 ke palo e e netefaditsweng e SAHO e e fang Drakensberg, mme dipente di le dintsi di bonnye e bile tse di se kae di botona - netefatsa polelo le SME.
Botaki jwa matlapa bo ne bo le botlhokwa mo ditumelong tsa Basarwa, e seng go kgabisa fela.
Ga re ka ke ra nna le bonnete jotlhe gore goreng Basarwa ba ne ba penta, mme baitseanape ba bantsi ba dumela gore ditshwantsho e ne e le karolo ya ditumelo le botshelo jwa bona jwa semoya. Batho ba ba kgethegileng ba ba bidiwang baalafi ba ne ba tshameka mebino go thusa baagi ba bona, mme ditshwantsho tse dingwe di ka bontsha se ba neng ba se utlwa le go se bona. Botaki gape bo re bolelela ka diphologolo le botshelo jo Basarwa ba neng ba bo itse sentle.
- Ditshwantsho tse dingwe di ka nna di amana le mebino ya phodiso le ditoro.
- Tse dingwe di ka nna di dirilwe go lere lesego mo go tsomeng.
- Gompieno botaki jwa matlapa bo sireletsegile e le karolo ya boswa jwa Aforika Borwa.
Speaker notes
Tlhagisa bokao jwa semoya jwa botaki jwa matlapa ka tlotlo le ka bonolo. Dira gore go nne phepafalo mo baithuting gore seno ke se baitseanape ba bantsi ba se akanyang, e seng ntlha e e netefaditsweng - bo-radikwalo ba dirisa dikai go dira dikakanyo tse di kelotlhokong. Tila puo e e kgatlhang ka 'trance' le Mophato wa 5; 'mebino ya phodiso' le 'ditoro' ke ditsela tse di boleta le tse di nepagetseng. Gatelela gore go senya botaki jwa matlapa go kgatlhanong le molao ka gonne bo bo la mongwe le mongwe. [SME] Tlhaloso ya baalafi/trance ke tiori e e etelelang pele mo borutong mme e ganediwa - e boloke e tlhalositswe e le 'baitseanape ba bantsi ba dumela'.
Dingwaga di ka nna 2 000 tse di fetileng setlhopha se sešwa se ne sa lere diphologolo mo borwa jwa Aforika.
Khoikhoi ba ne ba tsena mo borwa jwa Aforika ba tswa kwa bokone go feta mo dingwageng di ka nna 2 000 tse di fetileng. Leina Khoikhoi le kaya 'batho ba mmatota'. E ne e le badisa, ba gape ba bidiwang badisi ba diphologolo (pastoralists), ka gonne ba ne ba tshola le go tlhokomela diphologolo. Eno e ne e le tsela e ntshwa gotlhelele ya botshelo e Basarwa ba neng ba ise ba e bone pele.
- Badisa ba tshola diphologolo tse di ruilweng (di thapisitswe) go na le go tsoma fela.
- Jaaka Basarwa, Khoikhoi e ne e le bafuduki mme ba ne ba fuduga go batla mafulo.
- Ba ne ba tshola dinku, dipodi le dikgomo.
Speaker notes
Tsenya phetogo e kgolo ya karolo eno: go disa. Tlhalosa 'go ruilwe' ka dikai tsa letsatsi le letsatsi (ntswa e e thapileng kgotsa kgomo ya polasa go bapisa le phologolo ya naga). Ela tlhoko gore Khoikhoi ba ne ba santse ba tsoma le go kgobokanya gape, mme go tshola diphologolo e ne e le pharologano e ntshwa le e botlhokwa. [SME] Tshimologo le letlha le le tlhomameng la go disa/la Khoikhoi mo borwa jwa Aforika di ganediwa ke ba-arkeoloji; 'dingwaga di le 2 000 tse di fetileng' di latela dithoto tsa SAHO tsa Mophato wa 5 mme ke go dira gore go nne bonolo.
Botshelo jotlhe jwa Khoikhoi bo ne bo agilwe mo diphologolong tsa bona.
Khoikhoi ba ne ba fuduga le matsomane a bona go batla bojang jo bošwa le metsi. Matlo a bona, a a bidiwang matjieshuise, a ne a dirwa ka mesamo ya lotlhaka mo dikoteng tse di sesane gore a kgone go digwa le go rwalwa mo mekwatleng ya diphologolo. Dikgomo di ne di le botlhokwa thata. Basadi ba ne ba gama diphologolo mme banna ba ne ba santse ba tsoma nama.
- Matlo le dipitsa di ne di dirwa di le motlhofo gore go nne bonolo go di fudusa.
- Bontsi jwa nako ba ne ba nwa maši go na le go bolaya dikgomo tsa bona.
- Dikgomo di ne di jewa fela ka dinako tse di kgethegileng, tse di jaaka manyalo le diphitlho.
Speaker notes
Tlhalosa botlhale jwa tiriso jwa matjieshuis - ntlo e o ka e phuthang mme wa e rwala. Kgopolo ya botlhokwa ke gore dikgomo di ne di bolokwa di tshela ka ntlha ya maši le e le lehumo, e seng bogolo ka ntlha ya nama. Eno ke pharologano e kgolo go Basarwa, ba ba neng ba ja diphologolo tse ba di tsomileng. Tlhagisa lefoko 'matjieshuis' ka bonolo; go bidiwa ga lona go ka nna jaaka 'matchie-hoyse'.
Go nna le diphologolo go dirile gore setshaba sa Khoikhoi se farologane le setshaba sa Basarwa.
Speaker notes
Eno ke pelo ya potso ya CAPS 'ka fa go disa go fetotseng ditshaba ka teng'. Kgopolo e kgolo: ka gonne diphologolo di ne di ka nna tsa motho, lehumo le ne la tlhaga, mme le lehumo go ne ga tla dipharologano tsa botlhokwa le tshimologo ya baeteledipele. Ntsha gore seno ga se 'botoka' kgotsa 'bosula' - ke fela tsela e e farologaneng ya botshelo e e tlhogileng go tswa mo go tsholeng diphologolo. Dira gore baithuti ba supe pharologano nngwe mo koloising nngwe le nngwe.
Basarwa le Khoikhoi ba ne ba nna gaufi le mmogo, se ka dinako dingwe se neng se baka kgotlhang.
Basarwa le Khoikhoi ba ne ba nna mo mafelong a le mangwe. Dikgomo le dinku tsa Khoikhoi di ne di ja bojang jo bontsi, mme se se ne se leleka diphologolo tsa naga tse Basarwa ba neng ba di tsoma. Fa Basarwa ba tshwarwa ke tlala, ka dinako dingwe ba ne ba tsaya diphologolo tsa Khoikhoi go di ja. Se se ne sa isa kwa go lweng magareng ga ditlhopha tse pedi. Mme gape go ne go na le go gwebisana le botsalano, mme Basarwa bangwe ba ne ba kopana le ditlhopha tsa Khoikhoi.
- Matsomane a ne a ja bojang, ka jalo diphologolo tsa naga di ne di fuduga.
- Ditlhopha tse pedi di ne di gwebisana mme di lwa gape.
- Mmogo ka dinako dingwe ba bidiwa Khoisan.
Speaker notes
Neela setshwantsho se se lekalekaneng: dikamano e ne e se fela kgotlhang. Go ne go na le kgwebisano, go nyalana le tirisanommogo mmogo le go lwa ka ntlha ya ditlhotlheletsi. Tlhalosa lefoko le le kopaneng 'Khoisan'. Selaete seno gape se baakanya ka bonolo hisitori ya morago (go goroga ga Madatšhe ka 1652), e baithuti ba tla e bonang ka botlalo mo mephatong e e latelang. Boloka moya wa nnete mme o tila go dira gore setlhopha sengwe se utlwale se le 'bosula'.
- Long ago Batsomi-bakgobokanyi ba Basarwa ba nna go ralala borwa jwa Aforika
- ~3 000 years ago Basarwa ba penta botaki jwa matlapa mo Drakensberg
- ~2 000 years ago Badisa ba Khoikhoi ba goroga le diphologolo
- Over time Basarwa le Khoikhoi ba gwebisana, ba abelana lefatshe mme ka dinako dingwe ba a lwa
Speaker notes
Dirisa seno go thusa baithuti go beya kanegelo ka thulaganyo: batsomi-bakgobokanyi pele, badisa morago. Ba gakolole gore ano ke matlha a a bapileng, e seng a a tlhomameng - bo-radikwalo ba dirisa 'go ka nna' fa ba sa tlhomamise. [SME] Matlha otlhe a mane fano a bapile e bile a diretswe go nna bonolo mo Mophatong wa 5; netefatsa tlhamo le SME.
Basarwa ba ne ba tsoma le go kgobokanya mme ba abelana sengwe le sengwe; Khoikhoi ba ne ba tshola matsomane, mme go nna le diphologolo go fetotse tsela e batho ba neng ba tshela ka yona.
Basarwa e ne e le batho ba ntlha ba borwa jwa Aforika. Ba ne ba tshela ka go tsoma le go kgobokanya, ba fuduga go tswa lefelong go ya lefelong, ba abelana sengwe le sengwe, mme ba re tlogeletse botaki jwa matlapa jo bontle. Khoikhoi e ne e le badisa ba ba neng ba tshola diphologolo. Ka gonne diphologolo di ne di ka nna tsa motho, batho bangwe ba ne ba nna bahumi go feta ba bangwe - ka jalo go disa go fetotse tsela e setshaba se neng se dira ka yona.
Q. Bolela ditsela tse pedi tse Basarwa ba neng ba bona dijo ka tsona. (2 marks)
Q. Ke pharologano efe e le nngwe magareng ga motsomi-mokgobokanyi le modisa? (2 marks)
Q. Go tshola diphologolo go fetotse setshaba sa Khoikhoi jang? Neela sekai se le sengwe. (3 marks)
Speaker notes
Boeletsa ditsela tse pedi tsa botshelo le kgopolo e kgolo ya phetogo: go nna le diphologolo go isitse kwa lehumong le dipharologanong magareng ga batho. Dirisa dipotso tse tharo e le tiro e e kwadilweng kgotsa puisano ya phaposi. Potso 1 e lekola gakologelo (go tsoma, go kgobokanya), potso 2 e lekola go tlhaloganya ditsela tse pedi tsa botshelo, mme potso 3 e lebisitse mo maikaelelong a CAPS a gore go disa go fetotse ditshaba jang. Gakolola baithuti gore botaki jwa matlapa ke pego e e botlhokwa e re tshwanetseng go e sireletsa.
- Grade
- Grade 5
- Subject
- History
- CAPS topic
- Hunter-gatherers and herders in Southern Africa
- Resource type
- Presentation