Kopana le San le Khoikhoi - batho ba pele go phela ka borwa bja Afrika - gomme o hwetše gore go swara diphoofolo go fetošitše bjang tsela yeo batho ba bego ba phela ka yona.
Speaker notes
Amogela baithuti kanegelong ya batho ba pele ka borwa bja Afrika. Hlaloša dihlopha tše pedi tše kgolo tšeo ba tlago go kopana natšo: San, bao e bego e le batsomi-bakgoboketši, le Khoikhoi, bao e bego e le badiši. Botšiša gore ba nagana gore 'motsomi-mokgoboketši' le 'modiši' di ka ba di ra go reng pele o thoma. [SME] Matšatši a ditšhaba tše a fiwa e le dikakanyo tše di lekanego bakeng sa Mphato wa 5.
San e be e le batho ba pele go phela ka borwa bja Afrika, mengwageng ye mentši kudu ye e fetilego.
San e be e le batho ba pele kudu ka borwa bja Afrika. Ba be ba phela mo pele ga metsana, dipolasa goba go ngwala. Nako ye e bitšwa Mengwaga ya Maswika ya Morago (Later Stone Age), ka gobane batho ba be ba dira didirišwa tša bona ka maswika, dikota le marapo.
- San ga se ba ka ba aga metsana ya go dula ka mo go sa felego - ba be ba falala go tloga lefelong go ya go le lengwe.
- Ba be ba phela ka naga ka go tsoma diphoofolo le go kgoboketša dimela tša naga.
- Morago kudu, sehlopha se sengwe se se bitšwago Khoikhoi sa fihla se na le diphoofolo tša go diša.
Speaker notes
Hloma seemo ka kwešišo ya nako ye telele kudu. Baithuti ba Mphato wa 5 ba thata go bona 'mengwaga ye mentši ye e fetilego' ka menagano, ka fao e bapiša le borrakgolokhukhu ba bantši, ba bantši kgale. Tsebiša lentšu 'go falala' (go sepela go dikologa) leo le tlago hlaga gape. Hlaloša gore re ithuta ka batho ba go tšwa dilong tšeo ba di tlogetšego, go swana le didirišwa le mekgabišo ya maswikeng.
San ba be ba hwetša tšohle tšeo ba di hlokago go tšwa tlhagong yeo e ba dikologilego.
San ba be ba phela ka go tsoma diphoofolo tša naga tše bjalo ka kukama le dikgama tše dingwe, le ka go kgoboketša dimela tša naga, medu, dienywa tša naga le dinose. Ka gobane ba be ba latela diphoofolo le dihla, ba be ba falala go tloga lefelong go ya go le lengwe. Re bitša se go falala (nomadic).
- Banna gantši ba be ba tsoma.
- Basadi ba be ba kgoboketša dimela le go epa medu ya go ja.
- Ba be ba tšea feela seo ba se hlokago, gore naga e kgone go hlaphogela.
Speaker notes
Hlaloša phapano magareng ga go tsoma le go kgoboketša, le gore ka bobedi di be di hlokega go phela - go kgoboketša dimela gantši go be go fa dijo tša go tshepega kudu. Ela hloko kabaganyo ya mešomo magareng ga banna le basadi ntle le go e ahlola ka dikakanyo tša lehono. Tiiša tlhompho yeo San ba bego ba e na le yona go tlhago: ba be ba diriša naga ka šedi gore e se ke ya fela.
San ba hlametše tsela ye bohlale ya go tsoma diphoofolo tše dikgolo go ba feta.
San ba be ba dira bora le mesebe ye menyenyane. Ba be ba tšhela mpholo dintlheng tša mesebe. Ka morago ga go thuntšha phoofolo, ba be ba latela mehlala ya yona ka setu - ka dinako tše dingwe matšatši a mantši - go fihlela mpholo o e fokodiša mo go lekanego gore ba e swaye. Bokgoni bja go latela mehlala bo be bo le bohlokwa kudu.
- Mpholo o be o tšwa dimeleng, dinogeng goba diboko tša dikhukhwane.
- Batsomi ba be ba swanetše go batamela kudu gomme ba thuntšhe gatee fela.
- Ba be ba bala mehlala mo mohlabeng go latela phoofolo.
Speaker notes
Slaete ye e bontšha bokgoni le tsebo ya San, e sego go phela fela. Gatelela mamello le kwešišo ye tseneletšego ya tlhago yeo e bego e nyakega go latela phoofolo matšatši a mantši le go tseba gore ke dimela dife tše di dirago mpholo. Swara 'mpholo' ka go lebanya le ka nnete - e be e le sedirišwa sa go hwetša dijo, e sego sa go gobatša batho. Botšiša baithuti gore goreng go thuntšha gatee fela go be go le bohlokwa (go dula ba khutše, go boloka mesebe).
San ba be ba dira tšohle tšeo ba bego ba na le tšona go tšwa dilong tšeo ba di hwetšago go ba dikologa.
Dithupa tša mollo
Dithupa tše pedi tše di gohlanywago go dira sekgadima. Mollo o be o fa borutho, seetša le dijo tše di apeilwego.
Legapi la lee la mpšhe
Lee la mpšhe le le se nago selo le be le dirišwa go rwala le go boloka meetse, le epelwa gore a dule a fodile.
Patla ya go epa
Thupa ye e lootšwego yeo e dirišwago go epa medu le matšhata a go ja.
Kaross
Kobo ya letlalo ye e dirilwego ka letlalo la phoofolo, ye e aparwago go ruthetša le go rwala dilo.
Speaker notes
Diriša dilo tše nne tše go dira bophelo bja San bo bonagale. Bontšha gore selo se sengwe le se sengwe se be se le boima bjo bonyane gomme se ka rwalwa, ka gobane San ba be ba dula ba falala. Dipheta le legapi la lee la mpšhe di be di dirišwa gape go kgabiša gomme di fiwa e le dimpho go aga bogwera magareng ga dihlopha. Laletša baithuti go inagana ba na le tšeo ba ka di rwalago fela.
San ba be ba phela ka dihlopha tše dinyenyane moo yo mongwe le yo mongwe a bego a lekana.
San ba be ba phela ka dihlopha (bands) tša batho ba ka bago 15 go fihla go 40, gantši malapa a mmalwa mmogo. Ba be ba se na dikgoši gomme ga go yo a bego a humile goba a le bohlokwa go feta yo mongwe. Ba be ba abelana dijo tša bona gomme ba thušana. Ba be ba dumela gore ga go yo a ka bago le naga - e be e le ya bohle go e diriša.
- Basadi ba be ba kgona go aga leago la bjang ka nako ye e ka fetšego iri.
- Bana ba be ba ithuta ka go bapala le go ekiša batswadi ba bona.
- Go abelana go be go ra gore ga go yo a swerwego ke tlala mola ba bangwe ba na le dijo.
Speaker notes
Se ke lefelo le lebotse go bolela ka toka le setšhaba. Bapiša ka boleta le lehono moo batho ba nago le dilo. Hlaloša gore go ba le 'dikgoši tše di se nago' ga go ra gore go be go se na melao - sehlopha se be se dira diphetho mmogo gomme bagolo ba be ba hlomphiwa. Boloka moya wa tlhompho gomme o pheme go dira gore bophelo bja San bo kwagale bo 'le bonolo' goba bo 'sa gatela pele'; bo be bo swanetše lefase la bona gabotse.
San ba pentile le go betla diswantšho tše dikete godimo ga maswika le maboteng a mangope.
Mekgabišo ya maswikeng (rock art) e ra diswantšho tše di pentilwego goba tše di betlilwego leswikeng. Afrika Borwa e na le ye mengwe ya mekgabišo ya maswikeng ye mebotse kudu lefaseng, gomme bontši bja yona bo dirilwe ke San. Ba be ba penta batho le diphoofolo tše bjalo ka phofu (eland), ba diriša mebala ye e tšwago tlhagong. Diswantšho tše dingwe ka uKhahlamba Drakensberg di na le mengwaga ye e ka bago 3 000.
- Pente e be e dirwa ka dilo tše bjalo ka leswika le lehwibidu le le leserolo, malahla le madi.
- Phofu (eland), kgama ye kgolo, e be e pentwa go feta phoofolo ye nngwe le ye nngwe.
- Mekgabišo ya maswikeng e re thuša go ithuta kamoo San ba bego ba phela le seo ba bego ba se dumela.
Speaker notes
Gatelela gore mekgabišo ya maswikeng ke rekoto ya nnete ye e tlogetšwego ke San ka bobona - kgokagano le nako ya kgale. Bolela ka bohlokwa bjo bo kgethegilego bja phofu. Linton Panel ye e tumilego (yeo bjale e lego ka musiamong) e bile le tutuetšo go karolo ya seswantšho sa Afrika Borwa sa mmušo (coat of arms). [SME] Mengwaga ya nnete ya mekgabišo ya maswikeng e fapana ka lefelo; 3 000 mengwaga ke palo ye e tiišitšwego yeo SAHO e e fago bakeng sa Drakensberg, eupša diswantšho tše dintši di nyenyane gomme tše mmalwa di kgologolo - tiišetša polelo le SME.
Mekgabišo ya maswikeng e be e le bohlokwa go ditumelo tša San, e sego go kgabiša fela.
Re ka se kgone go tseba ka botlalo gore goreng San ba be ba penta, eupša ditsebi tše dintši di dumela gore diswantšho e be e le karolo ya ditumelo le bophelo bja bona bja semoya. Batho ba ba kgethegilego ba go bitšwa dinaka (baalafi) ba be ba swara mebino go thuša setšhaba sa bona, gomme diswantšho tše dingwe di ka bontšha seo ba bego ba se kwa le go se bona. Mekgabišo e re botša gape ka diphoofolo le bophelo bjo San ba bego ba bo tseba gabotse.
- Diswantšho tše dingwe di ka ba di amana le mebino ya go fodiša le ditoro.
- Tše dingwe di ka ba di dirilwe go tliša mahlatse a botse a go tsoma.
- Lehono mekgabišo ya maswikeng e šireleditšwe e le karolo ya bohwa bja Afrika Borwa.
Speaker notes
Bontšha tlhaloso ya semoya ya mekgabišo ya maswikeng ka tlhompho le ka bonolo. Dira gore go bonagale go baithuti gore se ke seo ditsebi tše dintši di se naganago, e sego taba ye e tiišitšwego - ba dihistori ba diriša ditšhupo go dira dikakanyo tša šedi. Phema polelo ya go makatša ka 'trance' le Mphato wa 5; 'mebino ya go fodiša' le 'ditoro' ke ditsela tše boleta, tša nnete. Gatelela gore go senya mekgabišo ya maswikeng go kgahlanong le molao ka gobane ke ya bohle. [SME] Tlhaloso ya bonaka/trance ke teori ye kgolo ya borutho eupša e a phenkgišanwa - e boloke e beakantšwe bjalo ka 'ditsebi tše dintši di dumela'.
Mo e ka bago mengwaga ye 2 000 ye e fetilego sehlopha se seswa se tlišitše diphoofolo ka borwa bja Afrika.
Khoikhoi ba tsene ka borwa bja Afrika go tšwa leboa mo e ka bago mengwaga ye 2 000 ye e fetilego. Leina Khoikhoi le ra 'batho ba nnete'. E be e le badiši, ba bitšwa gape badiši ba diruiwa (pastoralists), ka gobane ba be ba ruta le go hlokomela diphoofolo. Ye e be e le tsela ye mpsha ya go phela yeo San ba bego ba se ya e bona pele.
- Badiši ba boloka diphoofolo tše di rutilwego (tše di thapišitšwego) go e na le go tsoma fela.
- Go swana le San, Khoikhoi ba be ba falala gomme ba sepela go nyaka mafulo.
- Ba be ba ruta dinku, dipudi le dikgomo.
Speaker notes
Tsebiša phetogo ye kgolo ya karolo ye: go diša. Hlaloša 'go rutwa/go thapišwa' ka mehlala ya letšatši le letšatši (mpša ye e thapilego goba kgomo ya polasa go bapetšwa le phoofolo ya naga). Ela hloko gore Khoikhoi ba be ba sa dutše ba tsoma le go kgoboketša, eupša go boloka diphoofolo e be e le phapano ye mpsha ye bohlokwa. [SME] Setšo le letšatši la nnete la go fihla ga go diša/Khoikhoi ka borwa bja Afrika di a phenkgišanwa ke ba dintlha-kgale; 'mengwaga ye 2 000 ye e fetilego' e latela dithuto tša SAHO tša Mphato wa 5 gomme ke tlhweletšo.
Bophelo ka moka bja Khoikhoi bo be bo agilwe go dikologa diphoofolo tša bona.
Khoikhoi ba be ba falala le mehlape ya bona go nyaka bjang bjo botala le meetse. Magae a bona, a bitšwago matjieshuise, a be a dirilwe ka mmete wa lehlaka godimo ga dikota tše ditshesane gore a kgone go phušolwa le go rwalwa mekokotlong ya diphoofolo. Dikgomo di be di le tša bohlokwa kudu. Basadi ba be ba gama diphoofolo mola banna ba sa tsoma nama.
- Magae le dipitša di be di dirwa di le boima bjo bonyane gore di be bonolo go di šuthiša.
- Gantši ba be ba nwa maswi go e na le go bolaya dikgomo tša bona.
- Dikgomo di be di lewa fela dinakong tše di kgethegilego, go swana le manyalo le diphupu.
Speaker notes
Hlaloša bohlale bja tirišo bja matjieshuis - ngwako woo o ka o phušolago wa o rwala. Kgopolo ye kgolo ke gore dikgomo di be di bolokwa di phela bakeng sa maswi le e le lehumo, e sego kudu bakeng sa nama. Ye ke phapano ye kgolo go San, bao ba bego ba ja diphoofolo tšeo ba di tsomago. Tsebiša lentšu 'matjieshuis' ka boleta; go bitšwa ga lona go swana le 'matchie-hoyse'.
Go ba le diphoofolo go dirile gore setšhaba sa Khoikhoi se fapane le setšhaba sa San.
Speaker notes
Se ke moko wa potšišo ya CAPS ya 'kamoo go diša go fetošitšego ditšhaba'. Kgopolo ye kgolo: ka gobane diphoofolo di be di ka ba tša motho, lehumo le tlile, gomme le lehumo go tlile diphapano tša bohlokwa le mathomo a baetapele. Ntšha gore se ga se 'kaone' goba 'kgohlo' - ke tsela fela ye e fapanego ya go phela ye e tšwago go boloka diphoofolo. Dira gore baithuti ba šupe phapano ye tee kholomong ye nngwe le ye nngwe.
San le Khoikhoi ba be ba phela kgauswi, seo ka dinako tše dingwe se bego se tliša dithulano.
San le Khoikhoi ba be ba phela mafelong a mmogo. Dikgomo le dinku tša Khoikhoi di be di ja bjang bjo bontši, gomme se se raka diphoofolo tša naga tšeo San ba bego ba di tsoma. Ge San ba swarwa ke tlala, ka dinako tše dingwe ba be ba tšea diphoofolo tša Khoikhoi bakeng sa dijo. Se se tliša ntwa magareng ga dihlopha tše pedi. Eupša go be go na le kgwebišano le bogwera, gomme San ba bangwe ba tsena dihlopheng tša Khoikhoi.
- Mehlape e be e ja bjang, ka fao diphoofolo tša naga di be di huduga.
- Dihlopha tše pedi di be di gwebišana le go lwa.
- Mmogo ka dinako tše dingwe ba bitšwa Khoisan.
Speaker notes
Fana ka seswantšho se se lekanego: dikamano e be e se ka moka dithulano. Go be go na le kgwebišano, manyalo a magareng le tirišano gammogo le ntwa ka mabaka a methopo. Hlaloša lentšu le le kopantšwego 'Khoisan'. Slaete ye e beakanya gape ka boleta histori ye e latelago (go fihla ga Madatšhe ka 1652), yeo baithuti ba tlago e kopana ka botlalo mephatong ye e latelago. Boloka moya wa nnete gomme o pheme go bitša sehlopha se sengwe 'se sebe'.
- Long ago Batsomi-bakgoboketši ba San ba phela go putla borwa bja Afrika
- ~3 000 years ago San ba penta mekgabišo ya maswikeng ka Drakensberg
- ~2 000 years ago Badiši ba Khoikhoi ba fihla ka diphoofolo
- Over time San le Khoikhoi ba gwebišana, ba abelana naga gomme ka dinako tše dingwe ba lwa
Speaker notes
Diriša se go thuša baithuti go beakanya kanegelo: batsomi-bakgoboketši pele, badiši ka morago. Ba gopotše gore a ke matšatši a kabakaba, e sego a nnete - ba dihistori ba diriša 'mo e ka bago' ge ba sa kgone go kgonthišetša. [SME] Matšatši ka moka a mane mo ke a kabakaba gomme a nolofaditšwe bakeng sa Mphato wa 5; tiišetša tlhamo le SME.
San ba be ba tsoma le go kgoboketša gomme ba abelana tšohle; Khoikhoi ba be ba boloka mehlape, gomme go ba le diphoofolo go fetošitše kamoo batho ba bego ba phela ka gona.
San e be e le batho ba pele ba borwa bja Afrika. Ba be ba phela ka go tsoma le go kgoboketša, ba falala go tloga lefelong go ya go le lengwe, ba abelana tšohle, gomme ba re tlogetše mekgabišo ya maswikeng ye mebotse. Khoikhoi e be e le badiši bao ba bego ba boloka diphoofolo. Ka gobane diphoofolo di be di ka ba tša motho, batho ba bangwe ba huma go feta ba bangwe - ka fao go diša go fetošitše kamoo setšhaba se šomago ka gona.
Q. Bolela ditsela tše pedi tšeo San ba bego ba hwetša dijo tša bona ka tšona. (2 marks)
Q. Ke phapano efe ye tee magareng ga motsomi-mokgoboketši le modiši? (2 marks)
Q. Go boloka diphoofolo go fetošitše bjang setšhaba sa Khoikhoi? Fana ka mohlala o tee. (3 marks)
Speaker notes
Boeletša ditsela tše pedi tša go phela le kgopolo ye kgolo ya phetogo: go ba le diphoofolo go tlišitše lehumo le diphapano magareng ga batho. Diriša dipotšišo tše tharo bjalo ka mošomo o ngwadilwego goba poledišano ya klase. Potšišo 1 e lekola kgopolo (go tsoma, go kgoboketša), potšišo 2 e lekola kwešišo ya ditsela tše pedi tša bophelo, gomme potšišo 3 e lebiša šedi ya CAPS go kamoo go diša go fetošitšego ditšhaba. Gopotša baithuti gore mekgabišo ya maswikeng ke rekoto ya bohlokwa yeo re swanetšego go e šireletša.
- Grade
- Grade 5
- Subject
- History
- CAPS topic
- Hunter-gatherers and herders in Southern Africa
- Resource type
- Presentation