Kopana le San le Khoikhoi - batho ba pele ho phela Afrika e ka boroa - mme o fumane hore na ho ruwa diphoofolo ho ile ha fetola tsela eo batho ba neng ba phela ka yona jwang.
Speaker notes
Amohela baithuti paleng ya batho ba pele-pele Afrika e ka boroa. Hlalosa dihlopha tse pedi tse kgolo tseo ba tla kopana le tsona: San, e neng e le batsomi-babokelli, le Khoikhoi, e neng e le balisa. Botsa hore na ba nahana hore 'motsomi-mobokelli' le 'molisa' di bolelang pele o qala. [SME] Ditletsatsi tsa dichaba tsena di fanwe e le dikhakanyo tse loketseng Kereiti ya 5.
San e ne e le batho ba pele ho phela Afrika e ka boroa, dikete tse ngata tsa dilemo tse fetileng.
San e ne e le batho ba pele-pele Afrika e ka boroa. Ba ne ba phela mona pele ho ba le metse, dipolasi kapa mongolo. Nako ena e bitswa Mehla ya Morao ya Majwe (Later Stone Age), hobane batho ba ne ba etsa disebediswa tsa bona ka lejwe, patsi le lesapo.
- San ha ba ka ba haha metse e sa fetoheng - ba ne ba falla ho tloha sebakeng se seng ho ya ho se seng.
- Ba ne ba iphedisa ka naha ka ho tsoma diphoofolo le ho bokella dimela tsa naheng.
- Kamora nako e telele, sehlopha se seng se bitswang Khoikhoi se ile sa fihla se ena le diphoofolo tseo se di lisang.
Speaker notes
Theha boemo ka maikutlo a nako e telele haholo. Baithuti ba Kereiti ya 5 ho ba thata ho nahana 'dikete tsa dilemo tse fetileng', kahoo di bapise le bo-nkgono-moholo ba bangata haholo ba fetileng. Hlahisa lentswe 'ho falla-falla (nomadic)' le hlahang hape. Hlalosa hore re ithuta ka batho bana ka dintho tseo ba di siileng, tse kang disebediswa le ditshwantsho tsa majwe.
San ba ne ba fumana tsohle tseo ba di hlokang tlhahong e ba potileng.
San ba ne ba iphedisa ka ho tsoma diphoofolo tsa naheng tse kang gemsbok le ditshepe tse ding, le ka ho bokella dimela tsa naheng, metso, ditholwana tsa naheng le mahoohoo. Kaha ba ne ba latela diphoofolo le dihla, ba ne ba falla ho tloha sebakeng se seng ho ya ho se seng. Re bitsa sena bophelo ba ho falla-falla (nomadic).
- Banna hangata e ne e le bona ba tsomang.
- Basadi ba ne ba bokella dimela mme ba epa metso ho e ja.
- Ba ne ba nka feela seo ba se hlokang, e le hore naha e kgone ho hlaphohela.
Speaker notes
Hlalosa phapang pakeng tsa ho tsoma le ho bokella, le hore ka bobedi di ne di hlokahala hore motho a phele - ho bokella dimela hangata ho ne ho fana ka dijo tse tshepahalang ka ho fetisisa. Hlokomela karolelano ya mesebetsi pakeng tsa banna le basadi ntle le ho e ahlola ka menahano ya kajeno. Matlafatsa tlhompho eo San ba neng ba ena le yona bakeng sa tlhaho: ba ne ba sebedisa naha ka hloko e le hore e se ke ya fela.
San ba ile ba iqapela mokgwa o bohlale wa ho tsoma diphoofolo tse kgolo ho ba feta haholo.
San ba ne ba etsa seqha le metsu e menyenyane. Ba ne ba tshela chefo ntlheng tsa metsu. Kamora ho thunya phoofolo, ba ne ba latela mehlala ya yona ka kgutso - ka dinako tse ding ka matsatsi - ho fihlela chefo e etsa hore e fokole hore ba kgone ho e tshwara. Bokgoni ba ho latela mehlala bo ne bo le bohlokwa haholo.
- Chefo e ne e tswa dimeleng, dinoheng kapa dibokong tsa dikhukhwane.
- Batsomi ba ne ba tlameha ho atamela haholo mme ba thunye hang feela.
- Ba ne ba bala mehlala lehlabatheng ho latela phoofolo.
Speaker notes
Selaete sena se bontsha bokgoni le tsebo ya San, e seng ho phela feela. Hatisa mamello le kutlwisiso e tebileng ya tlhaho e neng e hlokahala ho latela phoofolo ka matsatsi le ho tseba hore ke dimela dife tse etsang chefo. Sebetsana le 'chefo' ka ho toba le ka nnete - e ne e le sesebediswa sa ho fumana dijo, e seng sa ho utlwisa batho bohloko. Botsa baithuti hore hobaneng ho thunya hang feela ho ne ho le bohlokwa (ho dula o patehile, ho boloka metsu).
San ba ne ba etsa tsohle tseo ba nang le tsona ho tswa dinthong tseo ba di fumanang ba ba potileng.
Dithupa tsa mollo
Dithupa tse pedi tse hohlanngwang mmoho ho hlahisa mollwana. Mollo o ne o fana ka mofuthu, lesedi le ho pheha dijo.
Lekgapetla la lehe la mpshe
Lehe la mpshe le se nang letho le ne le sebediswa ho tshwara le ho boloka metsi, le patwe ho a boloka a phodile.
Thupa ya ho epa
Thupa e lootsweng e sebediswang ho epa metso le dimela tse epuwang mobung hore di jewe.
Kaross
Kobo ya letlalo e entsweng ka letlalo la phoofolo, e aparwang bakeng sa mofuthu le ho jara dintho.
Speaker notes
Sebedisa dintho tsena tse nne ho etsa bophelo ba San bo utlwahale. Bontsha hore tsohle di ne di le bobebe mme di ka jariwa, hobane San ba ne ba dula ba falla. Diperela le lekgapetla la lehe la mpshe le tsona di ne di sebediswa bakeng sa mokgabiso mme di ne di fanwa e le dimpho ho aha botswalle pakeng tsa dihlopha. Memela baithuti ho nahana ka ho ba le seo ba ka se jarang feela.
San ba ne ba phela ka dihlopha tse nyenyane moo motho e mong le e mong a neng a lekana le ba bang.
San ba ne ba phela ka dihlotshwana tsa batho ba ka bang 15 ho isa ho 40, hangata e le malapa a seng makae mmoho. Ba ne ba se na marena mme ho ne ho se motho ya ruileng kapa ya bohlokwa ho feta ba bang. Ba ne ba arolelana dijo tsa bona mme ba thusana. Ba ne ba dumela hore ha ho motho ya ka bang le naha - e ne e le ya hore bohle ba e sebedise.
- Basadi ba ne ba kgona ho haha lehae la jwang ka nako e ka tlaase ho hora.
- Bana ba ne ba ithuta ka ho bapala le ho etsisa batswadi ba bona.
- Ho arolelana ho ne ho bolela hore ha ho motho ya lapang ha ba bang ba ena le dijo.
Speaker notes
Ena ke sebaka se setle sa ho bua ka toka le setjhaba. Bapisa ka bonolo le lefatshe la kajeno moo batho ba nang le dintho. Hlalosa hore ho 'se na marena' ho ne ho sa bolele hore ha ho na melao - sehlopha se ne se etsa diqeto mmoho mme baholo ba ne ba hlonolofatswa. Boloka moya wa tlhompho mme o qobe ho etsa hore bophelo ba San bo utlwahale bo 'bonolo' kapa bo 'sa tsoela pele'; bo ne bo tshwanela lefatshe la bona hantle.
San ba ile ba penta le ho betla ditshwantsho tse dikete hodima majwe le maboteng a mahaha.
Botaki ba majwe (rock art) bo bolela ditshwantsho tse pentilweng kapa tse betlilweng hodima lejwe. Afrika Borwa e na le botaki ba majwe bo botle ka ho fetisisa lefatsheng, mme boholo ba bona bo entswe ke San. Ba ne ba penta batho le diphoofolo tse kang phofu (eland), ba sebedisa dipente tse entsweng ka mebala ya tlhaho. Ditshwantsho tse ding uKhahlamba Drakensberg di ka bang lilemo tse 3 000.
- Pente e ne e entswe ka dintho tse kang lejwe le lefubedu le le lesehla, mashala le madi.
- Phofu (eland), tshepe e kgolo, e ne e pentwa ho feta phoofolo efe kapa efe e nngwe.
- Botaki ba majwe bo re thusa ho ithuta kamoo San ba neng ba phela ka teng le seo ba neng ba se dumela.
Speaker notes
Totobatsa hore botaki ba majwe ke tlaleho ya nnete e siilweng ke San ka bobona - kgokahano le nako e fetileng. Bua ka bohlokwa bo khethehileng ba phofu (eland). Linton Panel e tummeng (jwale e musiamong) e ile ya kgothaletsa le karolo ya sesupo sa Afrika Borwa (coat of arms). [SME] Dilemo tse nepahetseng tsa botaki ba majwe di fapana ho ya ka sebaka; dilemo tse 3 000 ke palo e netefaditsweng eo SAHO e e fanang bakeng sa Drakensberg, empa ditshwantsho tse ngata di nyenyane ho feta mme tse seng kae di kgolo - netefatsa mantswe le SME.
Botaki ba majwe bo ne bo le bohlokwa ditumelong tsa San, e seng mokgabiso feela.
Ha re kgone ho tseba ka ho phethahala hore hobaneng San ba ne ba penta, empa ditsebi tse ngata di dumela hore ditshwantsho e ne e le karolo ya ditumelo le bophelo ba semoya ba bona. Batho ba khethehileng ba bitswang bafodisi ba ne ba tshwara ditantshi ho thusa setjhaba sa bona, mme ditshwantsho tse ding di ka bontsha seo ba neng ba se utlwa le ho se bona. Botaki bo boetse bo re bolella ka diphoofolo le bophelo boo San ba neng ba bo tseba hantle.
- Ditshwantsho tse ding di ka amahanngwa le ditantshi tsa phodiso le ditoro.
- Tse ding di ka etsuwe ho tlisa lehlohonolo bakeng sa ho tsoma.
- Kajeno botaki ba majwe bo sireleditswe e le karolo ya lefa la Afrika Borwa.
Speaker notes
Hlahisa moelelo wa semoya wa botaki ba majwe ka tlhompho le ka bonolo. Hlakisetsa baithuti hore sena ke seo ditsebi tse ngata di se nahanang, e seng nnete e netefaditsweng - ba-histori ba sebedisa dintlha ho etsa dikhakanyo tse hlokolosi. Qoba puo e hlohlelletsang mabapi le 'trance' ho Kereiti ya 5; 'ditantshi tsa phodiso' le 'ditoro' ke ditsela tse bonolo, tse nepahetseng. Hatisa hore ho senya botaki ba majwe ho kgahlanong le molao hobane ke ba bohle. [SME] Tlhaloso ya shaman/trance ke kgopolo e ka sehloohong ya borutehi empa e ntse e phehisanwa - e boloke e hlophisitswe e le 'ditsebi tse ngata di dumela'.
Hoo e ka bang lilemo tse 2 000 tse fetileng sehlopha se sentjha se ile sa tlisa diphoofolo Afrika e ka boroa.
Khoikhoi ba ile ba kena Afrika e ka boroa ba etswa leboya ho ka bang lilemo tse 2 000 tse fetileng. Lebitso Khoikhoi le bolela 'batho ba sebele'. E ne e le balisa, ba boetse ba bitswa bahlokomedi ba diphoofolo (pastoralists), hobane ba ne ba ruile le ho hlokomela diphoofolo. Ena e ne e le tsela e ntjha ka ho felletseng ya bophelo eo San ba neng ba eso ka ba e bona pele.
- Balisa ba boloka diphoofolo tse rutehileng (tse thapisitsweng) ho e-na le ho tsoma feela.
- Jwaloka San, Khoikhoi ba ne ba falla-falla mme ba falla ho ya batla makgulo.
- Ba ne ba ruile dinku, dipodi le dikgomo.
Speaker notes
Hlahisa phetoho e kgolo ya karolo ena: bolisa. Hlalosa 'ho ruteha/ho thapiswa' ka mehlala ya letsatsi le letsatsi (ntja e thapileng kapa kgomo ya polasi kgahlanong le phoofolo ya naheng). Hlokomela hore Khoikhoi ba ne ba ntse ba tsoma le ho bokella le bona, empa ho boloka diphoofolo e ne e le phapang e ntjha le ya bohlokwa. [SME] Tshimoloho le letsatsi le nepahetseng la ho fihla ha bolisa/Khoikhoi Afrika e ka boroa le phehisanwa ke ba-arkeology; 'lilemo tse 2 000 tse fetileng' e latela thepa ya SAHO ya Kereiti ya 5 mme ke ho nolofatswa.
Bophelo bohle ba Khoikhoi bo ne bo thehilwe hodima diphoofolo tsa bona.
Khoikhoi ba ne ba falla le mehlape ya bona ho ya batla jwang bo botjha le metsi. Matlo a bona, a bitswang matjieshuise, a ne a entswe ka dimati tsa lehlaka hodima dikoto tse ntjhipi e le hore a ka theolwa mme a jariswe mekokotlong ya diphoofolo. Dikgomo di ne di le bohlokwa haholo. Basadi ba ne ba gama diphoofolo mme banna ba ntse ba tsomela nama.
- Matlo le dipitsa di ne di etswa di le bobebe e le hore di be bonolo ho di falladisa.
- Hangata ba ne ba nwa lebese ho e-na le ho bolaya dikgomo tsa bona.
- Dikgomo di ne di jewa feela dinakong tse khethehileng, tse kang manyalo le mapato.
Speaker notes
Hlalosa bohlale bo sebetsang ba matjieshuis - lehae leo o ka le phuthang mme wa le jara. Kgopolo ya sehloohong ke hore dikgomo di ne di bolokwa di phela bakeng sa lebese le e le leruo, e seng haholo bakeng sa nama. Ena ke phapang e kgolo ho San, ba neng ba ja diphoofolo tseo ba di tsomileng. Hlahisa lentswe 'matjieshuis' ka bonolo; ho bitswa ha lona ho batla ho tshwana le 'matchie-hoyse'.
Ho ba le diphoofolo ho ile ha etsa hore setjhaba sa Khoikhoi se fapane le setjhaba sa San.
Speaker notes
Ena ke pelo ya potso ya CAPS ya 'kamoo bolisa bo fetotseng dichaba'. Kgopolo e ka sehloohong: kaha diphoofolo di ne di ka ruuwa, leruo le ile la hlaha, mme le leruo ha tla diphapang tsa bohlokwa le ditshimoloho tsa baetapele. Hlakisa hore sena ha se 'betere' kapa 'bobe' - ke tsela feela e fapaneng ya bophelo e ileng ya hola ho tswa ho ho boloka diphoofolo. Etsa hore baithuti ba supe phapang e le nngwe kholomong ka nngwe.
San le Khoikhoi ba ne ba phela haufi-ufi, e leng ho neng ho baka dikgohlano ka dinako tse ding.
San le Khoikhoi ba ne ba phela dibakeng tse tshwanang. Dikgomo le dinku tsa Khoikhoi di ne di ja jwang bo bongata, mme sena se ne se leleka diphoofolo tsa naheng tseo San ba di tsomang. Ha San ba lapa, ka dinako tse ding ba ne ba nka diphoofolo tsa Khoikhoi bakeng sa dijo. Sena se ile sa lebisa dintweng pakeng tsa dihlopha tse pedi. Empa ho boetse ho ne ho ena le kgwebisano le botswalle, mme San ba bang ba ile ba kena dihlopheng tsa Khoikhoi.
- Mehlape e ne e ja jwang, kahoo diphoofolo tsa naheng di ne di falla.
- Dihlopha tse pedi di ne di gwebisana mme di boela di lwana.
- Ha di kopantswe ka dinako tse ding di bitswa Khoisan.
Speaker notes
Fana ka setshwantsho se leka-lekaneng: dikamano e ne e se dikgohlano feela. Ho ne ho ena le kgwebo, manyalo a kopanyang dihlopha le tshebedisano hammoho le ho lwana ka disebediswa. Hlalosa lereo le kopantsweng 'Khoisan'. Selaete sena se boetse se hlophisa ka bonolo histori ya morao (ho fihla ha Madache ka 1652), eo baithuti ba tla e kopana ka botlalo dikereiting tse latelang. Boloka moya wa dintlha mme o qobe ho nka sehlopha se seng e le 'se sebe'.
- Long ago San ba batsomi-babokelli ba phela ho phatlalla le Afrika e ka boroa
- ~3 000 years ago San ba penta botaki ba majwe Drakensberg
- ~2 000 years ago Balisa ba Khoikhoi ba fihla ba ena le diphoofolo
- Over time San le Khoikhoi ba a gwebisana, ba arolelana naha mme ka dinako tse ding ba a lwana
Speaker notes
Sebedisa sena ho thusa baithuti ho hlophisa pale: batsomi-babokelli pele, balisa hamorao. Ba hopotse hore ana ke matsatsi a ka bang teng, e seng a nepahetseng - ba-histori ba sebedisa 'hoo e ka bang' ha ba sa kgone ho ba le bonnete. [SME] Matsatsi ana ohle a mane ke a ka bang teng mme a nolofaditswe bakeng sa Kereiti ya 5; netefatsa tlhophiso le SME.
San ba ne ba tsoma, ba bokella mme ba arolelana tsohle; Khoikhoi ba ne ba ruile mehlape, mme ho ba le diphoofolo ho ile ha fetola tsela eo batho ba neng ba phela ka yona.
San e ne e le batho ba pele ba Afrika e ka boroa. Ba ne ba phela ka ho tsoma le ho bokella, ba falla ho tloha sebakeng se seng ho ya ho se seng, ba arolelana tsohle, mme ba re siela botaki ba majwe bo botle. Khoikhoi e ne e le balisa ba neng ba ruile diphoofolo. Kaha diphoofolo di ne di ka ruuwa, batho ba bang ba ile ba ruwa ho feta ba bang - kahoo bolisa bo ile ba fetola tsela eo setjhaba se neng se sebetsa ka yona.
Q. Bolela ditsela tse pedi tseo San ba neng ba fumana dijo tsa bona ka tsona. (2 marks)
Q. Ke phapang efe e le nngwe pakeng tsa motsomi-mobokelli le molisa? (2 marks)
Q. Ho boloka diphoofolo ho fetotse setjhaba sa Khoikhoi jwang? Fana ka mohlala o le mong. (3 marks)
Speaker notes
Boele o akaretse ditsela tse pedi tsa bophelo le kgopolo ya sehloohong ya phetoho: ho ba le diphoofolo ho ile ha lebisa leruong le diphapang pakeng tsa batho. Sebedisa dipotso tse tharo e le mosebetsi o ngotsweng kapa puisano ya tlelase. Potso ya 1 e hlahloba ho hopola (ho tsoma, ho bokella), potso ya 2 e hlahloba kutlwisiso ya ditsela tse pedi tsa bophelo, mme potso ya 3 e lebisa tsepamong ya CAPS ya kamoo bolisa bo fetotseng dichaba. Ba hopotse baithuti hore botaki ba majwe ke tlaleho ya bohlokwa eo re tlamehang ho e sireletsa.
- Grade
- Grade 5
- Subject
- History
- CAPS topic
- Hunter-gatherers and herders in Southern Africa
- Resource type
- Presentation