Ho tloha meropong le matshwaong a mosi kgale, ho fihla mangolong, mohaleng, seyalemoyeng le inthaneteng kajeno.
Speaker notes
Amohela sehlopha. Botsa baithuti hore ba ka bolella motswalle ya hole ditaba tse monate kajeno jwang (ka mohala, ka molaetsa, ka bidio). Hlalosa hore puisano e bolela ho arolelana tlhahisoleseding, le hore batho ba dutse ba hloka ho e etsa - empa disebediswa di fetohile haholo. Kajeno re tsamaya ho tloha mekgweng ya kgalekgale ya puisano ho fihla inthaneteng.
Puisano ke tsela eo re arolelanang tlhahisoleseding le batho ba bang ka yona.
Letsatsi le leng le le leng re arolelana tlhahisoleseding le ba bang. Rea bua, rea mamela, rea ngola, mme rea bala. Re boetse re sebedisa ditshwantsho, matshwao le medumo. Tsena tsohle ke ditsela tsa ho buisana.
- Re buisana ho kopa thuso le ho boloka e mong le e mong a bolokehile.
- Re buisana ho arolelana ditaba, dipale le maikutlo.
- Re buisana ho ithuta ho batho ba bang le ho ba ruta.
Speaker notes
Boloka sena se le bonolo. Fana ka mehlala e bonolo: mme ya bitsang ngwana hore a tle dijong, tichere ya ngolang letlapeng, motswalle ya elelang ka letsoho ho dumedisa. Bontsha hore puisano e hloka motho ya romelang molaetsa le motho ya o amohelang. Botsa baithuti hore ba bolele ditsela tse tharo tseo ba buisaneng ka tsona pele ba tla sekolong kajeno.
Kgalekgale, pele ho mongolo, batho ba ne ba arolelana tsohle ka ho bua.
Tsela ya kgale ka ho fetisisa ya ho buisana ke ka ho bua le ho mamela. Baholo ba ne ba phetela bana dipale ho ba ruta ka malapa a bona, histori ya bona le kamoo ba ka phelang hantle ka teng. Sena se bitswa moetlo wa molomo - ho fetisa tsebo ka puo ya molomo.
- Dipale, dipina le direto tsa thoriso di ne di hopolwa mme di phetwa hangata.
- Batho ba San le ba Khoi ba Afrika Borwa ba ne ba fetisa histori ya bona ka tsela ena.
- Tsebo e nngwe ha e a ka ya ngolwa, empa ha e a ka ya lahleha - e ne e hopolwa mme e arolelanwa.
Speaker notes
Hatisa hore moetlo wa molomo ke tsela ya nnete e tshepahalang ya ho boloka histori, e seng e nyenyane. Ela hloko ntlha ya SAHO ya hore bajaki ba pele ba Yuropa ba ne ba nahana ka phoso hore ha ho na dibuka, ho bolela hore ha ho na histori - empa nalane ya Afrika e ne e bolokwa ka hloko ka dipale, mehopolo le meetlo e fetisitsweng ke baholo. Botsa baithuti hore ke dipale dife tseo malapa a bona a di phetang.
O romela molaetsa jwang ho batho ba hole haholo hore ba ka utlwa lentswe la hao?
Kgalekgale, batho ba ile ba fumana ditsela tse bohlale tsa ho romela melaetsa sebakeng se sehole. Meropa e ne e otlwa ka mekgwa e ikgethang, mme mokgwa o mong le o mong o ne o bolella baahisani ditaba kapa kotsi. Matshwao a mosi le mello di ne di ka bonwa hole mme di lemosa batho ka dintho tseo ba lokelang ho di tseba.
- Mekgwa ya meropa e ne e ka lemosa motse hore baeti kapa kotsi di a tla.
- Mosi motsheare le mollo bosiu di ne di ka bonwa sebakeng se sehole.
- Barongwa le bona ba ne ba matha kapa ba palama ho tsamaisa mantswe a bohlokwa ho tloha sebakeng se seng ho ya ho se seng.
Speaker notes
Etsa sena se phele mme se be le kabelo - o ka opa morethetho o bonolo mme wa botsa hore na sehlopha se ka 'bala' mokgwa o phetwang. Hlalosa hore matshwao ana a ne a sebetsa hobane bohle motseng ba ne ba dumellana hore mokgwa o mong le o mong kapa letshwao le bolela eng. Sena se ntse se le nnete le kajeno: puisano e sebetsa feela ha re arolelana khoutu, joalo ka puo.
Melaetsa e meng ya kgale ka ho fetisisa Afrika Borwa e ne e takilwe hodima majwe.
Batho ba San ba ne ba taka le ho betla ditshwantsho hodima majwe le maboteng a mahaha. Setshwantsho sena sa lejwe se ne se bontsha diphoofolo, ho tsoma le diketsahalo tsa bohlokwa. Ditshwantsho di ne di arolelana dikgopolo le dipale, mme tse ngata tsa tsona di ntse di ka bonwa le kajeno, dilemo tse dikete hamorao.
- Setshwantsho sa lejwe ke o mong wa mefuta ya kgale ka ho fetisisa ya puisano e ngotsweng.
- Ditshwantsho di re bolella ka diphoofolo, ditumelo le maphelo a batho ba di takileng.
- Kaha se ne se takilwe hodima lejwe, molaetsa o ile wa dula nako e telele haholo.
Speaker notes
Hokela setshwantsho sa lejwe le kgopolo ya ho boloka molaetsa hore o dule. Ho fapana le lentswe le buuwang le fedang, setshwantsho sa lejweng se a dula. Ena ke mohato wa pele ho elella mongolong. Haeba sebaka sa lona se na le dibaka tse tsejwang tsa setshwantsho sa lejwe, di bolele. Ba le tlhompho: tsena ke dibaka tsa bohlokwa tsa lefa tse lokelang ho sireletswa.
Batho ba ile ba ithuta ho fetola medumo le dikgopolo hore e be matshwao ao re a bitsang mongolo.
Dilemong tse dikete tse fetileng, batho ba joalo ka Baegepeta ba boholoholo ba ile ba qala ho sebedisa matshwao ho emela dintho le medumo. Ka nako e telele matshwao ana a ile a hola a fetoha dialefabete - dihlopha tse nyenyane tsa ditlhaku tseo re di kopanyang ho etsa mantswe. Mongolo o ile wa dumella batho ho boloka direkoto le ho romela melaetsa e nepahetseng.
- Mongolo o bolela hore molaetsa o ka bolokwa mme wa balwa hape hamorao.
- Alefabete e sebedisa ditlhaku tse seng kae feela ho ngola lentswe le leng le le leng.
- Batho ba ne ba ngola hodima letsopa, lejwe, matlalo a diphoofolo mme hamorao pampiring.
Speaker notes
E boloke bonolo: mongolo ke tsela ya ho taka mantswe a rona hore a dule mme a tsamaye. Bapisa le dislaete tse fetileng - pale e ka lebalwa kapa ya fetoha ka nako e nngwe le e nngwe ha e phetwa, empa mongolo o boloka mantswe a tshwanang. O ka bontsha sehlopha kamoo lebitso la bona e leng mothalo wa ditlhaku tsa alefabete. Slaete ena e hokahanya lefatshe la kgale le disebediswa tsa sejwalejwale tse latelang.
Ka nako e telele buka e nngwe le e nngwe e ne e tlameha ho kopiwa ka letsoho, e le nngwe ka nako.
Hoo e ka bang dilemong tse 600 tse fetileng ho ile ha qaptjwa mochine o bitswang mochine wa khatiso. O ne o ka hatisa leqephe le tshwanang makgetlo a mangata, ka potlako. Jwale dibuka le dikoranta di ne di ka etswa ka bongata, kahoo batho ba bangata haholo ba ne ba ka bala tlhahisoleseding e tshwanang.
- Pele ho khatiso, dibuka di ne di sa fumanehe hangata mme di le theko e boima haholo.
- Khatiso e entse dibuka tsa theko e tlase, kahoo batho ba bangata ba ithutile ho bala.
- Dikoranta di dumelletse batho ba bangata ho arolelana ditaba tse tshwanang ka nako e le nngwe.
Speaker notes
Hatisa phetoho e kgolo: khatiso e dumelletse tlhahisoleseding ho hasana ho batho ba bangata ka nako e le nngwe, e seng feela ho ba seng kae ba neng ba ena le dibuka tse kopilweng ka letsoho. Botsa baithuti hore ba bona mantswe a hatisitsweng kae le kajeno (dibuka, dikoranta, dibokose tsa disiriale, diposetara). Ela hloko hore sena se entse hore thuto le ditaba di fumanehe ho batho ba bangata haholoanyane.
O romela mantswe a hao a boyona ho motho ya toropong e nngwe jwang?
Batho ba ne ba ngola mangolo mme ba a romela ka tsamaiso ya poso. Mangolo a ne a tsamaiswa ke batho ka maoto, ka dipere, ka dikepe mme hamorao ka terene le ka sefofane. Lengolo le ne le ka tsamaisa mantswe a hao a boyona ho ba lelapa le metswalle e hole.
- O kenya lengolo ka har'a enfelopo mme o eketsa setempe le aterese.
- Ofisi ya poso e bokella mangolo mme e a romela sebakeng se nepahetseng.
- Lengolo le ne le ka nka matsatsi kapa dibeke ho fihla sebakeng se sehole.
Speaker notes
Etsa hore tsamaiso ya poso e phele - baithuti ba bangata ba ka nna ba ntse ba amohela diphutheloana. Bontsha aterese le setempe joalo ka 'khoutu' e isang lengolo lelapeng le nepahetseng. Bapisa nako ya ho ema (matsatsi kapa dibeke) le melaetsa ya kajeno e potlakileng, e leng kgokahano e ntle le dislaete tse latelang.
Mechine e metjha e ile ya dumella melaetsa ho tsamaya hoo e batlang e le potlako joalo ka lehadima, ho theosa le dithapo.
Thelekerafo e ne e romela melaetsa e le matshwao a makgutshwane le a malelele ho theosa le dithapo ka khoutu e ikgethang. Yaba mohala, o qaptjweng ka 1876, o dumella batho ho utlwana mantswe sebakeng se sehole. Ka lekgetlo la pele o ne o ka bua le motho ya hole, hanghang.
- Thelekerafo e ne e romela melaetsa ka khoutu ya matheba le mela.
- Mohala o dumelletse batho ho bua le ho mamela ka nako ya nnete.
- Mechine ena e entse hore puisano e be potlako haholo ho feta lengolo.
Speaker notes
Boemo ba Grade 4: tsepamisa maikutlo kgopolong e kgolo ya hore mantswe jwale a ne a ka tsamaya hole ho theosa le dithapo. O ka bua ka Alexander Graham Bell joalo ka motho ya amanang le mohala ka 1876. [SME] Netefatsa letsatsi la ho kenngwa ha mohala le thelekerafo Afrika Borwa haeba letsatsi la lehae le batleha. Botsa baithuti hore ba nahane ka ho utlwa lentswe la nkgono kapa ntatemoholo la hole ka lekgetlo la pele.
Jwale melaetsa e ne e ka fihla ho batho ba dikete ka nako e le nngwe, ntle le dithapo.
Seyalemoya se romela modumo moyeng, kahoo batho ba bangata ba ka mamela ditaba tse tshwanang, mmino le dipale ka nako e le nngwe. Hamorao, thelevishene e ile ya eketsa ditshwantsho tse sisinyehang modumong. Afrika Borwa, dikgaso tsa seyalemoya di ile tsa qala dilemong tsa bo-1930 mme thelevishene ya qala ka 1976.
- Seyalemoya se tliseditse ditaba, mmino le dipapadi ka hare ho matlo a batho.
- Thelevishene e ekeditse ditshwantsho, kahoo re ne re ka bona diketsahalo hape ra di utlwa.
- Kgaso e le nngwe e ne e ka fihla ho batho ba bangata naheng ka bophara ka nako e le nngwe.
Speaker notes
Hatisa tlolo ho kgaso: molaetsa o le mong o fihlang ho batho ba dikete ka motsotso o le mong. [SME] Netefatsa matsatsi a dikgaso Afrika Borwa - dikgaso tsa seyalemoya Afrika Borwa hangata di beelwe dilemong tsa bo-1920 ho isa ho tsa bo-1930 (SABC e thehilwe ka 1936) mme thelevishene ya naha e qadile ka 1976; netefatsa hlaloso e nepahetseng pele ho tlhahiso. Botsa baithuti hore ke sefe seo ba se sebedisang haholo kajeno, seyalemoya kapa thelevishene, le hore hobaneng.
Kajeno re ka romela mantswe, ditshwantsho le mantswe lefatshe lohle ka metsotswana.
Dikhomphuta le inthanete di hokahanya batho lefatsheng lohle. Re romela di-imeile le melaetsa, re arolelana dinepe mme re letsetsa ba lelapa ka bidio dinaheng tse ding. Mehala ya letheba e re dumella ho etsa tsohle tsena ho tswa dipokothong tsa rona, hoo e batlang e le hohle moo re yang.
- Inthanete e re dumella ho romela molaetsa lefatshe lohle ka metsotswana.
- Mohala wa letheba o ka letsa, wa romela molaetsa, wa nka dinepe mme wa kena inthaneteng.
- Jwale re ka bona le ho utlwa batho ba hole ka nako e le nngwe.
Speaker notes
E tlise ho maphelo a baithuti ka bobona - ba bangata ba tla tseba mehala ya letheba le inthanete hantle. Ela hloko hore inthanete e ile ya sebediswa haholo dilemong tsa bo-1990 mme mehala ya letheba ya atela Afrika Borwa dilemong tsa bo-1990 le yona. [SME] Netefatsa hlaloso e nepahetseng ya ho tsebahatswa ha mohala wa letheba Afrika Borwa (marang-rang a mehala a qadile ka 1994) haeba letsatsi le sebediswa. Botsa: mohala wa letheba o ka etsang seo lengolo le ke keng la se etsa, mme lengolo le ntse le ka etsang hantle?
- Long ago Ho bua, ho pheta dipale, meropa le matshwao a mosi
- Long ago Setshwantsho sa lejwe se takilweng ke batho ba San
- Ancient times Mongolo le dialefabete di a qala
- About 1440 Mochine wa khatiso o etsa dibuka tse ngata
- 1876 Mohala o dumella mantswe ho tsamaya hole
- 1930s Dikgaso tsa seyalemoya di fihla malapeng a Afrika Borwa
- 1976 Thelevishene e qala Afrika Borwa
- 1990s Inthanete le mehala ya letheba di atela hohle
Speaker notes
Sebedisa slaete ena ho hlahloba leeto lohle ka tatellano. Bontsha mokgwa: qalong melaetsa e ne e tsamaya butle mme e fihla ho batho ba seng kae, mme ha nako e ntse e feta e fetohile potlako mme e fihla ho batho ba bangata. [SME] Matsatsi a seyalemoya a bo-1930 le mochine wa khatiso wa 1440 ke matsatsi a thuto a hakanyeditsweng - netefatsa pele ho tlhahiso. Botsa baithuti hore ke qapo efe eo ba nahanang hore e fetotse maphelo a batho ka ho fetisisa.
Disebediswa di fetohile haholo, empa lebaka leo re buisanang ka lona le dutse le tshwana.
Se ntse se tshwana
Re ntse re buisana ho arolelana ditaba, ho kopa thuso, le ho dula haufi le batho bao re ba ratang.
Ka potlako haholo
Molaetsa o neng o kile wa nka dibeke ka lengolo jwale o nka metsotswana feela inthaneteng.
O fihla ho batho ba bangata
Moropa o ne o fihla motseng o le mong; inthanete e ka fihla lefatsheng lohle.
Speaker notes
Ntsha kgopolo ya CAPS ya phetoho le ho tswelapele. Se fetohileng: lebelo, sebaka le palo ya batho bao re ka ba fihlelang. Se dutseng se tshwana: tlhoko ya botho ya ho arolelana tlhahisoleseding le ho dula re hokahane. Sena se thusa baithuti ho bona histori joalo ka phetoho le dintho tse tswelang pele. Mema mehlala e tswang malapeng a bona.
Puisano e hodile ho tloha dipaleng tse buuwang le meropong ho fihla inthaneteng - empa morero wa yona o dutse o tshwana.
Re tsamaile ho tloha ho ho bua, meropa le matshwao a mosi, ho ya ho setshwantsho sa lejwe le mongolo, ho ya ho khatiso, poso, mohala, seyalemoya, thelevishene mme qetellong ho inthanete le mehala ya letheba. Sesebediswa se seng le se seng se secha se dumelletse melaetsa ho tsamaya ka potlako le ho fihla ho batho ba bangata.
Q. Bolela ditsela tse pedi tseo batho ba neng ba buisana ka tsona kgalekgale, pele ho mongolo. (2 marks)
Q. Hlalosa kamoo mohala o fetotseng tsela eo batho ba buisanang ka teng. (3 marks)
Q. Kgetha sesebediswa se le seng sa sejwalejwale (seyalemoya, thelevishene, inthanete kapa mohala wa letheba) mme o bolele hore hobaneng se le molemo. (3 marks)
Speaker notes
Sebedisa dipotso tse tharo joalo ka tlhahlobo e buuwang kapa e ngotsweng. Dikarabo tse sisintsweng: (1) tse pedi leha e le dife ho tsa ho bua/ho pheta dipale, meropa, matshwao a mosi, barongwa, setshwantsho sa lejwe; (2) o dumelletse batho ho utlwana mantswe sebakeng se sehole, hanghang, ho ena le ho ema lengolo; (3) amohela lebaka le utlwahalang - se fihla ho batho ba bangata, se potlako, se tlisa ditaba mme se re dumella ho dula re hokahane. Qetella ka ho botsa baithuti hore ba nahane kamoo puisano e ka bang jwang ha ba se ba hodile.
- Grade
- Grade 4
- Subject
- History
- CAPS topic
- Communication through time
- Resource type
- Presentation