Go tloga ka meropa le maswao a muši kgale kokoto, go ya go mangwalo, mogala, radio le inthanete lehono.
Speaker notes
Amogela klase. Botšiša barutwana gore ba ka botša mogwera wa bona wa kgole ditaba tše dibotse bjang lehono (ka mogala, ka molaetša, ka bidio). Hlaloša gore kgokagano e ra go abelana tshedimošo, le gore batho ba dutše ba swanetše go dira se - eupša didirišwa di fetogile kudu. Lehono re sepela go tloga mekgweng ya kgologolo ya go kgokagana go fihla go inthanete.
Kgokagano ke tsela yeo re abelanago tshedimošo le batho ba bangwe ka yona.
Letšatši le lengwe le le lengwe re abelana tshedimošo le ba bangwe. Re a bolela, re a theeletša, re a ngwala gomme re a bala. Re šomiša le diswantšho, maswao le medumo. Tše ka moka ke ditsela tša go kgokagana.
- Re kgokagana go kgopela thušo le go boloka yo mongwe le yo mongwe a bolokegile.
- Re kgokagana go abelana ditaba, dikanegelo le maikutlo.
- Re kgokagana go ithuta go batho ba bangwe le go ba ruta.
Speaker notes
Boloka se se le kwešišega. Fana ka mehlala ye bonolo: mma a bitša ngwana go tla go ja dijo tša mantšiboa, morutiši a ngwala letlapeng, mogwera a emiša seatla go dumediša. Šupetša gore kgokagano e nyaka motho wa go romela molaetša le motho wa go o amogela. Botšiša barutwana go bolela ditsela tše tharo tšeo ba kgokagane ka tšona pele ba tla sekolong lehono.
Kgale kokoto, pele ga go ngwala, batho ba be ba abelana selo se sengwe le se sengwe ka go bolela.
Tsela ya kgologolo kudu ya go kgokagana ke ka go bolela le go theeletša. Bagolo ba be ba anega dikanegelo go ruta bana ka lapa la bona, histori ya bona le ka moo ba ka phelago gabotse. Se se bitšwa setšo sa molomo (oral tradition) - go fetišetša tsebo ka lentšu la molomo.
- Dikanegelo, dikoša le direto tša theto di be di gopolwa gomme di anegwa gape le gape.
- Batho ba Ma-San le Ma-Khoi ba Afrika Borwa ba be ba fetišetša histori ya bona ka tsela ye.
- Tsebo ye nngwe ga se ya ka ya ngwalwa, eupša ga se ya lahlega - e be e gopolwa gomme e abelanwa.
Speaker notes
Gatelela gore setšo sa molomo ke tsela ya nnete le ye e tshepšago ya go boloka histori, e sego tsela ye e fokolago. Ela hloko ntlha ya SAHO ya gore bathomi ba Yuropa ba mathomo ba be ba nagana ka phošo gore ge go be go se na dipuku, go be go se na histori - eupša bogologolo bja Afrika bo be bo bolokwa ka šedi ka dikanegelo, dikgopolo le ditlwaelo tše di fetišeditšwego ke bagolo. Botšiša barutwana gore malapa a bona a anega dikanegelo dife.
O romela molaetša bjang go batho bao ba lego kgole kudu gore ba ka se kwe lentšu la gago?
Kgale kokoto, batho ba hweditše ditsela tše bohlale tša go romela melaetša ka bokgole bjo bogolo. Meropa e be e opša ka dipopego tše di kgethegilego, gomme popego ye nngwe le ye nngwe e be e botša baagišani ka ditaba goba kotsi. Maswao a muši le mello di be di kgona go bonwa kgole gomme di lemoša batho ka dilo tšeo ba swanetšego go di tseba.
- Dipopego tša meropa di be di kgona go lemoša motse gore baeng goba kotsi di a tla.
- Muši mosegare le mollo bošego di be di kgona go bonwa ka bokgole bjo bogolo.
- Barongwa le bona ba be ba kitima goba ba namela go sepetša mantšu a bohlokwa go tloga lefelong go ya lefelong.
Speaker notes
Dira se se phadime le se se kgahlišago - o ka opa diatla ka morethetho o bonolo gomme wa botšiša ge eba klase e ka 'bala' popego ye e boeletšwago. Hlaloša gore maswao a a be a šoma ka gobane batho ka moka setšhabeng ba be ba dumelelana gore popego goba leswao ye nngwe le ye nngwe le ra go reng. Se se sa le nnete lehono: kgokagano e šoma feela ge re abelana khoutu, go swana le leleme.
Melaetša ye mengwe ya kgologolo kudu Afrika Borwa e be e pentšwe godimo ga maswika.
Batho ba Ma-San ba be ba penta le go betla diswantšho maswikeng le maboteng a mengobo. Bokgabo bja maswika (rock art) bjo bo be bo bontšha diphoofolo, ditsoma le ditiragalo tša bohlokwa. Diswantšho di be di abelana dikgopolo le dikanegelo, gomme tše dintši tša tšona di sa kgona go bonwa lehono, ka morago ga mengwaga e dikete.
- Bokgabo bja maswika ke ye nngwe ya mekgwa ya kgologolo kudu ya kgokagano ye e rekhotilwego.
- Diswantšho di re botša ka diphoofolo, ditumelo le maphelo a baentisi.
- Ka gobane e be e pentšwe godimo ga leswika, molaetša o ile wa tšwela pele nako ye telele kudu.
Speaker notes
Kgokaganya bokgabo bja maswika le kgopolo ya go rekhota molaetša gore o tšwele pele. Go fapana le lentšu leo le bolelwago leo le fedišwago, seswantšho leswikeng se a šala. Se ke kgato ya mathomo go ya go go ngwala. Ge naga ya geno e na le mafelo a bokgabo bja maswika a a tsebegago, a bolele. Hlompha: a ke mafelo a bohlokwa a bohwa ao a swanetšego go šireletšwa.
Batho ba ithutile go fetola medumo le dikgopolo go maswao ao re a bitšago go ngwala.
Mengwageng e dikete ye e fetilego, batho ba go swana le Ma-Egepeta (Egyptians) a kgologolo ba thoma go šomiša dika go emela dilo le medumo. Ka nako ye telele dika tše di ile tša gola tša ba dialfabeta - dihlopha tše nnyane tša ditlhaka tšeo re di kopanyago go bopa mantšu. Go ngwala go ile gwa dumelela batho go boloka direkhoto le go romela melaetša ye e nepagetšego.
- Go ngwala go ra gore molaetša o ka bolokwa gomme wa balwa gape ka morago.
- Alfabeta e šomiša ditlhaka tše sego kae feela go ngwala lentšu le lengwe le le lengwe.
- Batho ba be ba ngwala letsopeng, leswikeng, matlalong a diphoofolo gomme ka morago pampiring.
Speaker notes
Boloka se se le bonolo: go ngwala ke tsela ya go thala mantšu a rena gore a tšwele pele le go sepela. E bapetše le diselaete tša pele - kanegelo e ka lebalwa goba ya fetoga ka nako ye nngwe le ye nngwe ye e anegwago, eupša go ngwala go boloka mantšu a swanago. O ka bontšha klase ka moo leina la bona e lego mothaladi wa ditlhaka tša alfabeta. Selaete se se kgokaganya lefase la kgale le didirišwa tša sebjalebjale tše di latelago.
Ka nako ye telele puku ye nngwe le ye nngwe e be e swanetše go ngwalollwa ka seatla, e tee ka nako.
Mo e ka bago mengwaga ye 600 ye e fetilego motšhene wo o bitšwago motšhene wa go gatiša (printing press) o ile wa hlanywa. O be o kgona go gatiša letlakala le le swanago ka makga a mantši, ka lebelo. Bjale dipuku le dikuranta di be di kgona go dirwa ka dipalo tše dikgolo, ka fao batho ba bantši ba be ba kgona go bala tshedimošo ye e swanago.
- Pele ga go gatiša, dipuku di be di hlaela e bile di tura kudu.
- Go gatiša go dirile gore dipuku di be theko e tlase, ka fao batho ba bantši ba ithutile go bala.
- Dikuranta di dumeletše batho ba bantši go abelana ditaba tše di swanago ka nako e tee.
Speaker notes
Gatelela phetogo ye kgolo: go gatiša go dumeletše tshedimošo go phatlalala go batho ba bantši ka nako e tee, e sego feela go ba sego kae bao ba bego ba na le dipuku tše di ngwalotšwego ka seatla. Botšiša barutwana gore ba sa bona mantšu a a gatišitšwego kae lehono (dipuku, dikuranta, mabokose a dijo tša mesong, diphousetara). Ela hloko gore se se dirile gore go ithuta le ditaba di hwetšagale go batho ba bantši kudu.
O romela mantšu a gago bjang go motho yo mongwe toropong ye nngwe?
Batho ba be ba ngwala mangwalo gomme ba a romela ka tshepetšo ya poso. Mangwalo a be a sepetšwa ke batho ka maoto, ka dipere, ka sekepe gomme ka morago ka setimela le sefofane. Lengwalo le be le kgona go sepetša mantšu a gago a a nepagetšego go ba lapa le bagwera ba kgole.
- O tsenya lengwalo ka gare ga ompelope gomme o oketša setempe le aterese.
- Ofisi ya poso e kgoboketša mangwalo gomme e a romela lefelong le le nepagetšego.
- Lengwalo le be le ka tšea matšatši goba dibeke go fihla lefelong la kgole.
Speaker notes
Dira gore tshepetšo ya poso e kwagale e le ya nnete - barutwana ba bantši ba ka no ba ba sa amogela diphakethe. Šupetša aterese le setempe bjalo ka 'khoutu' yeo e dirago gore lengwalo le fihle legaeng le le nepagetšego. Bapetša nako ya go leta (matšatši goba dibeke) le melaetša ya ka bjako ya lehono, yeo e lego kgokagano ye botse go diselaete tše di latelago.
Metšhene ye mefsa e ile ya dumelela melaetša go sepela mo e nyakilego go lekana le legadima ka lebelo, go ralala dithapo.
Thelegerafo e be e romela melaetša bjalo ka maswao a makopana le a matelele go ralala dithapo ka khoutu ye e kgethegilego. Ke moka mogala, wo o hlanywago ka 1876, wa dumelela batho go kwa mantšu a bona ka bokgole bjo bogolo. Ka lekga la mathomo o be o kgona go bolela le motho wa kgole, gateetee.
- Thelegerafo e be e romela melaetša ka khoutu ya dintlha le mathaladi.
- Mogala o ile wa dumelela batho go bolela le go theeletša ka nako ya nnete.
- Metšhene ye e dirile gore kgokagano e be lebelo kudu go feta lengwalo.
Speaker notes
Boemo bja Mphato wa 4: lebiša šedi kgopolong ye kgolo ya gore mantšu bjale a be a kgona go sepela kgole go ralala dithapo. O ka bolela Alexander Graham Bell bjalo ka motho yo a kgokaganywago le mogala ka 1876. [SME] Netefatša letšatšikgwedi la go tsebišwa ga mogala le thelegerafo Afrika Borwa ge letšatšikgwedi la selegae le nyakega. Botšiša barutwana go nagana ka go kwa lentšu la rakgolo goba makgolo ka lekga la mathomo la nnete go tšwa kgole.
Bjale melaetša e be e kgona go fihla go batho ba dikete ka nako e tee, ntle le dithapo le ge e le dife.
Radio e romela modumo ka moyeng, ka fao batho ba bantši ba kgona go theeletša ditaba, mmino le dikanegelo tše di swanago ka nako e tee. Ka morago, thelebišene e ile ya oketša diswantšho tše di sepelago godimo ga modumo. Afrika Borwa, dikgašo tša radio di ile tša thoma ka bo-1930 gomme thelebišene ya thoma ka 1976.
- Radio e tlišitše ditaba, mmino le dipapadi ka magaeng a batho.
- Thelebišene e okeditše diswantšho, ka fao re be re kgona go bona ditiragalo le go di kwa.
- Kgašo e tee e be e kgona go fihla go batho ba bantši go ralala naga ka nako e tee.
Speaker notes
Gatelela phetogo ye kgolo go ya kgašong: molaetša o tee o fihlago go dikete ka motsotso o tee. [SME] Netefatša mabaka a dikgašo tša Afrika Borwa - kgašo ya radio Afrika Borwa gantši e beakanywa go ba-1920 go ba-1930 (SABC e hlomilwe ka 1936) gomme thelebišene ya bosetšhaba e thomile ka 1976; netefatša tlhalošo ye e nepagetšego pele ga tvirišo. Botšiša barutwana gore ke sefe seo ba se šomišago kudu lehono, radio goba thelebišene, le gore ka lebaka lang.
Lehono re kgona go romela mantšu, diswantšho le mantšu a batho go dikologa lefase ka metsotswana.
Dikhomphutha le inthanete di kgokaganya batho lefaseng ka bophara. Re romela di-imeile le melaetša, re abelana dinepe gomme re founela ba lapa ka bidio dinageng tše dingwe. Diselathekeng di re dumelela go dira tše ka moka go tšwa dipotleng tša rena, mo e nyakilego go ba gohle mo re yago.
- Inthanete e re dumelela go romela molaetša go ralala lefase ka metsotswana.
- Sellathekeng se kgona go letša, go romela melaetša, go tšea dinepe le go ya inthaneteng.
- Bjale re kgona go bona le go kwa batho ba kgole ka nako e tee kudu.
Speaker notes
E kgokaganye le maphelo a barutwana ka bobona - ba bantši ba tla ba ba tseba diselathekeng le inthanete gabotse. Ela hloko gore inthanete e ile ya šomišwa kudu ka bo-1990 gomme diselathekeng le tšona tša tlwaelega Afrika Borwa ka bo-1990. [SME] Netefatša tlhalošo ye e nepagetšego ya go thongwa ga diselathekeng Afrika Borwa (dinetweke tša mmobaele di thomile ka 1994) ge letšatšikgwedi le šomišwa. Botšiša: sellathekeng se ka dira eng seo lengwalo le ka se kgonego, gomme lengwalo le sa dira eng gabotse?
- Long ago Go bolela, go anega dikanegelo, meropa le maswao a muši
- Long ago Bokgabo bja maswika bjo bo pentšwego ke batho ba Ma-San
- Ancient times Go ngwala le dialfabeta di a thoma
- About 1440 Motšhene wa go gatiša o dira dipuku tše dintši
- 1876 Mogala o dumelela mantšu go sepela kgole
- 1930s Dikgašo tša radio di fihla magaeng a Afrika Borwa
- 1976 Thelebišene e thoma Afrika Borwa
- 1990s Inthanete le diselathekeng di phatlalala kudu
Speaker notes
Šomiša selaete se go boeletša leeto ka moka ka tatelano. Šupetša paterone: mathomong melaetša e be e sepela ka go nanya gomme e fihla go batho ba sego kae, gomme ka nako e ile ya ba lebelo gomme ya fihla go batho ba bantši. [SME] Mabaka a radio a bo-1930 le motšhene wa go gatiša wa 1440 ke mabaka a go ruta a go bapetšwa - netefatša pele ga tvirišo. Botšiša barutwana gore ke tlhamo efe yeo ba naganago gore e fetotše maphelo a batho kudu.
Didirišwa di fetogile kudu, eupša lebaka leo re kgokaganago ka lona le dutše le swana.
Se sa dutše se swana
Re sa kgokagana go abelana ditaba, go kgopela thušo, le go dula re le kgauswi le batho bao re ba ratago.
Ka lebelo kudu
Molaetša wo o kilego wa tšea dibeke ka lengwalo bjale o tšea metsotswana feela inthaneteng.
O fihla go batho ba bantši
Moropa o be o fihla motseng o tee; inthanete e kgona go fihla lefaseng ka moka.
Speaker notes
Ntšha kgopolo ya CAPS ya phetogo le go tšwela pele. Se se fetogilego: lebelo, bokgole le palo ya batho bao re kgonago go ba fihlelela. Se se dutšego se swana: nyakego ya botho ya go abelana tshedimošo le go dula re kgokagane. Se se thuša barutwana go bona histori bjalo ka phetogo le dilo tše di tšwelago pele. Laletša mehlala go tšwa malapeng a bona.
Kgokagano e godile go tloga dikanegelong tše di bolelwago le meropeng go fihla go inthanete - eupša morero wa yona o dula o swana.
Re sepetše go tloga go go bolela, meropa le maswao a muši, go ya go bokgabo bja maswika le go ngwala, go ya go go gatiša, poso, mogala, radio, thelebišene gomme mafelelong inthanete le diselathekeng. Sedirišwa se sengwe le se sengwe se sefsa se ile sa dumelela melaetša go sepela ka lebelo le go fihla go batho ba bantši.
Q. Bolela ditsela tše pedi tšeo batho ba kgokagane ka tšona kgale kokoto, pele ga go ngwala. (2 marks)
Q. Hlaloša ka moo mogala o fetotšego tsela yeo batho ba kgokaganago ka yona. (3 marks)
Q. Kgetha sedirišwa se tee sa sebjalebjale (radio, thelebišene, inthanete goba sellathekeng) gomme o bolele gore ke ka lebaka lang se na le mohola. (3 marks)
Speaker notes
Šomiša dipotšišo tše tharo bjalo ka boeletšo bja go bolelwa goba bja go ngwalwa. Dikarabo tše di šišintšwego: (1) tše pedi le ge e le dife tša go bolela/go anega, meropa, maswao a muši, barongwa, bokgabo bja maswika; (2) o ile wa dumelela batho go kwa mantšu a bona ka bokgole bjo bogolo, gateetee, go e na le go leta lengwalo; (3) amogela lebaka le lengwe le le lengwe le le kwešišegago - o fihla go batho ba bantši, ka lebelo, o tliša ditaba gomme o re dumelela go dula re kgokagane. Phetha ka go botšiša barutwana go nagana gore kgokagano e ka lebelela bjang ge ba godile.
- Grade
- Grade 4
- Subject
- History
- CAPS topic
- Communication through time
- Resource type
- Presentation