Ho Tla ha Demokrasi le Ho Sebetsana le Nalane e Fetileng
Kamoo Afrika Borwa e ileng ya buisana ho tswa apartheid, ya tshwara dikgetho tsa yona tsa pele tsa demokrasi ka 1994, mme ya sebedisa Khomishene ya Nnete le Poelano ho tobana le nalane ya yona e fetileng.
Speaker notes
Qala ka ho hlalosa dikarolo tse pedi tse amanang tsa sehlooho sena sa CAPS. Ya pele, 'ho tla ha demokrasi': tumellano e buisanweng ya 1990-1994 e ileng ya qhaqholla apartheid ntle le ntwa e feletseng ya lehae. Ya bobedi, 'ho sebetsana le nalane e fetileng': Khomishene ya Nnete le Poelano, e leng mokgwa oo Afrika Borwa e ileng ya o kgetha wa toka ya phetoho. Kopa baithuti hore ba boloke potso e le nngwe ya tlhahlobo thutong yohle: na phetoho ena e ne e le 'mohlolo', tumellano e buisanweng, kapa phetohelo e sa fellang?
Hobaneng ho buisana? Tsitsipano mafelong a bo-1980
Mmuso wa apartheid le mekgatlo ya tokoloho ha ho ya kgonneng ho hlola ka botlalo - se ileng sa sutumelletsa mahlakore ka bobedi dipuisanong.
Mafelong a bo-1980 apartheid e ne e le mathateng a maholo. Merusu ya ditoropong le maemo a tshohanyetso a pheta-phetweng di ile tsa bontsha hore mmuso o ne o sa kgone ho kgutlisa taolo, ha dikotlo tsa machaba, ho tloswa ha matsete le ho theoha ha moruo di fokolisa mmuso. Ka nako e tshwanang, ANC e ne e sa kgone ho ketola mmuso ka matla. Sephetho e ne e le tsitsipano e utlwisang bobedi bohloko.
- Ho fela ha Ntwa e Batang (ho tloha 1989) ho ile ha tlosa boipiletso ba mmuso ba hore o ne o lwantsha 'tlhaselo e feletseng' ya Soviet.
- Dipuisano tsa sephiri pakeng tsa Nelson Mandela ya neng a le tjhankaneng le mmuso di ile tsa qala tlasa P.W. Botha mafelong a bo-1980.
- F.W. de Klerk, ya ileng a ba Mopresidente wa Naha ka 1989, o ile a bona hore diphetoho ka dipuisano e ne e le yona feela tsela e sebetsang.
Speaker notes
Hatisa sesosa le dintlha tse ngata: boipelaetso ba ka hare, kgatello ya moruo, dikotlo, le maemo a machaba a fetohang kamora 1989 kaofela di ile tsa kopana. Hlahisa mohopolo wa 'tsitsipano e utlwisang bobedi bohloko' ho tswa dithutong tsa dikgohlano - motsotso oo ka wona mahlakore ka bobedi a fihlelang qeto ya hore ho tswela pele ho lwana ho bitsa tjhelete e ngata ho feta ho sekamela. Ela hloko hore Mandela o ile a qala dipuisano tsa ho hlahloba a le tjhankaneng; dipuisano ha di a ka tsa qala ka De Klerk a le mong. [SME] Netefatsa kgatiso e ratwang le matsatsi a kopano ya Mandela-Botha (5 Phupu 1989).
De Klerk o tlosa thibelo ho mekgatlo; Mandela o a lokollwa
Ka puo e le nngwe palamenteng, F.W. de Klerk o ile a bula monyako ho ya bokamosong bo buisanweng.
Ka la 2 Hlakola 1990 De Klerk o ile a tlosa thibelo ho ANC, PAC, SACP le mekgatlo e meng, a tlosa dithibelo ho bophatlalatsi mme a lokolla batshwaruwa ba bangata ba dipolotiki. Matsatsi a robong hamorao, ka la 11 Hlakola 1990, Nelson Mandela o ile a lokollwa kamora dilemo tse 27 tjhankaneng.
- Baphaphathehi ba ne ba ka kgutla mme mekgatlo ya tokoloho e ne e ka hlophisa pepenene le ka molao.
- Groote Schuur Minute (Motsheanong 1990) le Pretoria Minute (Phato 1990) di ile tsa beha melao ya motheo; ANC ya emisa ntwa ya dibetsa.
- Ho tlosa thibelo e ne e le ntlha ya bohlokwa ya pele ho dipuisano life kapa life tse molaong.
Speaker notes
Slaete ena e tshwaya ntlha ya bohlokwa ya phetoho. Hlakisa tatelano: ho tlosa thibelo pele (2 Hlakola), ebe tokollo ya Mandela (11 Hlakola). Hlalosa 'diMinute' e le ditumellano tsa ho aha tshepo tse ileng tsa etsa hore dipuisano di kgonehe - Groote Schuur le Pretoria Minutes di ne di sebetsana le ho kgutla ha baphaphathehi, tokollo ya batshwaruwa le ho emisa ntwa ya dibetsa. Botsa baithuti hore hobaneng ho tlosa thibelo ho ne ho tlameha ho etsahala pele ho dipuisano: mokgatlo o thibetsweng o ke ke wa emela batho ba wona ka molao teseleng ya dipuisano.
Ho tloha dipuisanong ho ya demokrasing, 1990-1998
- 1990 Mekgatlo e tloswa thibelo; Mandela o lokollwa (Hlakola)
- 1991 CODESA I e kopana Kempton Park (Tshitwe)
- 1992 CODESA II e tsitsipana; dipolao tsa Boipatong le Bisho; Record of Understanding
- 1993 Multiparty Negotiating Forum; Chris Hani o a bolawa; molaotheo wa nakwana o a dumellwa (Pudungwana)
- 1994 Dikgetho tsa pele tsa demokrasi (27 Mmesa); Mandela o a beshwa (10 Motsheanong)
- 1996 Dinyewe tsa phatlalatsa tsa TRC di a qala; Molaotheo wa ho qetela o a amohelwa
- 1998 TRC e fana ka tlaleho ya yona ya ho qetela (Mphalane)
Speaker notes
Sebedisa tatelano ena ya dinako e le mokokotlo wa thuto. Supa mokgwa oo baithuti ba lokelang ho o hlahloba: dipuisano di ne di sa tsamaye hantle kapa ka kotloloho. Di ile tsa senyeha khafetsa (1992) mme tsa pholoswa (Record of Understanding), ke ka hoo dirapolotsi di hlalosang phetoho e le e fokolang le e itshetlehileng ka maemo, eseng e sa qojweng. Kgutlela slaeteng ena ha ketsahalo ka nngwe e buisanwa.
Dikgoka le ho hloka tshepo di batlile ho senya dipuisano
Dipuisano di ile tsa etsahala hara dikgoka tsa dipolotiki tseo mahlakore ka bobedi a neng a qosana ka ho di hlohlelletsa.
Pakeng tsa 1990 le 1994 dikete di ile tsa shwa dikgokeng tsa dipolotiki, haholoholo dikgohlano pakeng tsa batshehetsi ba ANC le Inkatha Freedom Party (IFP), ho thwe di hlohlelletswa ke 'matla a boraro' ka hare ho ba tshireletso. Dipolao tse pedi ka 1992 di ile tsa isa dipuisano moepeng.
- Polao ya Boipatong (17 Phupjane 1992): baahi ba ka bang 45 ba ile ba bolawa; ANC ya emisa dipuisano.
- Polao ya Bisho (7 Lwetse 1992): masole a Ciskei a ile a thunya bahwanti ba ANC, a bolaya batho ba ka bang 28.
- Dihlopha tsa bomajarona tsa makgowa le baetapele ba mahae a ikemetseng ba ile ba tshosa ho senya tumellano efe kapa efe.
Speaker notes
Slaete ena e ntshetsa pele ntlha ya tlhahlobo ya hore phetoho e ne e ka ba e hlolehile. Hlalosa qoso ya 'matla a boraro' - bopaki ba hore dikarolo tse ding tsa mabotho a tshireletso di ne di hlohlelletsa dikgoka ka sekhukhu ho fokolisa ANC. Boipatong e ile ya baka ho tswa ha ANC dipuisanong le nako ya 'rolling mass action'. Bisho e ile ya pepesa kotsi ya dibopeho tsa mahae a ikemetseng. Hatisa hore diqeto tsa boetapele tsa ho kgutlela tafoleng, ho sa natswe dikgoka tsena, ke tsona tse ileng tsa pholosa tumellano. [SME] Dipalo tsa ba shweleng Boipatong hangata di fanwa e le 45; netefatsa palo eo lefapha la hao le e ratang.
CODESA I le CODESA II
Convention for a Democratic South Africa e ne e le teko ya pele ya mekga e mengata ya ho buisana ka tsamaiso e ntjha ya molaotheo.
CODESA I e ile ya kopana ka la 20-21 Tshitwe 1991 World Trade Centre e Kempton Park, moo mekga e mengata e ileng ya saena Declaration of Intent e itlamang ho Afrika Borwa e sa arohaneng, ya demokrasi. CODESA II (Motsheanong 1992) yaba e a wa ka tsitsipano.
- Mekga e ile ya hananela hodima bongata bo hlokahalang ho amohela molaotheo o motjha le hodima ho arolelana matla.
- Mmuso o ne o batla ditshireletso tse matla tsa bonyane; ANC e ne e batla puso e hlakileng ya bongata.
- IFP le baetapele ba bang ba mahae a ikemetseng ba ne ba tshwenyehile ka mmuso o matla o bohareng.
Speaker notes
Hlalosa CODESA e le ya mekga e mengata (eseng feela ANC-mmuso): batho ba ka bang 19 ba ba emetseng ba ile ba nka karolo, ho kenyeletswa ditsamaiso tsa mahae a ikemetseng le mekga e menyenyane. Declaration of Intent e ne e le katleho ya nnete ya tumellano. Empa CODESA II e ile ya wa hodima potso ya setekgeniki empa ya bohlokwa ya bongata bo ikgethang bo hlokahalang ho ngola molaotheo - e leng seemedi sa ntwa e tebileng pakeng tsa puso ya bongata le veto ya bonyane. Hokahanya tsitsipano ena le lebaka la hore hobaneng ho ne ho hlokahala teseng e nngwe (MPNF) ka 1993.
Record of Understanding le MPNF
Kamora ho senyeha ha 1992, ho aha tshepo pakeng tsa mahlakore a mabedi le tese e ntjha di ile tsa kgutlisetsa phetoho tseleng.
Ka la 26 Lwetse 1992 Mandela le De Klerk ba ile ba saena Record of Understanding, tumellano ya mahlakore a mabedi mabapi le batshwaruwa, dihostele le ho jara dibetsa e ileng ya kgutlisa matla. Dipuisano di ile tsa qala hape ka 1993 ka Multiparty Negotiating Forum (MPNF).
- Record of Understanding e ile ya beha IFP ka thoko, mme yona ya tswa dipuisanong ka boipelaetso ka nakwana.
- Cyril Ramaphosa (ANC) le Roelf Meyer (mmuso) e ile ya eba tsela ya bohlokwa pakeng tsa mekga e mabedi e meholo.
- Polao ya moetapele wa SACP Chris Hani ka la 10 Mmesa 1993 e ile ya phahamisa maemo mme ya sutumelletsa mekga ho beha letsatsi la dikgetho kapele.
Speaker notes
Hatisa tshebetso: phetoho ho tloha CODESA e mekgahlano e hlolehileng ho ya tumellanong ya mahlakore a mabedi e tiileng (Record of Understanding) hammoho le tese e pharaletseng (MPNF). Bontsha 'tsela' ya Ramaphosa-Meyer e le mohlala wa kamoo tshepo ya botho pakeng tsa barapolotsi e neng e le bohlokwa. Hlahloba polao ya Hani e le ntho e makatsang - motsotso o neng o ka baka ntwa ya lehae empa oo boipiletso ba Mandela ka thelevishene ba ho kgutsa o ileng wa o fetolela ho ba kgatello ya ho beha letsatsi le tiileng la dikgetho (le phatlalatswa kapele kamora moo). [SME] Netefatsa moralo wa ho tswa ha IFP le ho kgutla ha yona hamorao.
Ditumellano tse ileng tsa etsa demokrasi e kgoneha
Demokrasi e ile ya sireletswa ka ditshwaetso tse buisanweng tse ileng tsa kgothatsa mmuso o tswang.
Ditemana tsa sunset
Tlhahiso ya Joe Slovo ya 1992: Mmuso wa Bonngwe ba Setjhaba le tshireletso ya mesebetsi ho basebeletsi ba mmuso ka nako e itseng, ho fokotsa tshabo ya makgowa ya phetoho e tshohanyetso.
Molaotheo wa nakwana
O ile wa amohelwa ka la 18 Pudungwana 1993, o beha melaotheo e 34 eo molaotheo wa ho qetela o neng o tlameha ho o fihlela mme wa theha moralo wa dikgetho tsa 1994.
Mmuso wa Bonngwe ba Setjhaba
Mekga e nang le divouti tse fetang 5% e ile ya fumana ditulo tsa kabinete; e fetang 20% e ne e ka reha motlatsi wa mopresidente - ho arolelana matla ka dilemo tse hlano.
Speaker notes
Ena ke pelo ya tlhahlobo ya ho tla ha demokrasi. Hlalosa 'ditemana tsa sunset': moetapele wa SACP Joe Slovo o ile a ngangisana hore ANC e lokela ho fana ka ditumellano - ho arolelana matla le ditshwaetso ho basebeletsi ba mmuso ba teng le mabotho a tshireletso - ho tlosa tshusumetso ya lehlakore le hlolwang la ho senya tumellano. Ngangisana le baithuti: na ditumellano tsena e ne e le theko e utlwahalang ya phetiso ya matla ka kgotso, kapa di ile tsa tiisa dikarolo tsa tsamaiso ya kgale mme tsa dietsa phetoho? [SME] Netefatsa mantswe a moeli wa ditulo tsa kabinete ya GNU (mekga e fetang 5% bakeng sa ditulo tsa kabinete; e fetang 20% bakeng sa motlatsi wa mopresidente).
Dikgetho tsa pele tsa demokrasi
Ka lekgetlo la pele, Maafrika Borwa a merabe yohle a ile a vouta dikgethong tse le nngwe tsa naha.
Ho vouta ho ile ha etsahala matsatsi a mmalwa, ho ena le 27 Mmesa 1994 e le letsatsi le leholo la ho vouta - jwale le ketekwang e le Letsatsi la Tokoloho. IFP e ile ya dumela ho nka karolo matsatsi a seng makae feela pele ho dikgetho, mme lebitso la yona la kenngwa mabukeng a divouti ka setikere. Palo ya bavouti e ne e le kgolo, ka meela e melelele, ya mamello, ho pota naha.
- Divouti tse ka bang dimilione tse 19.7 tse nepahetseng di ile tsa etswa dikgethong tse nang le kgotso.
- E ne e le dikgetho tsa motheo, tse se nang khethollo ya morabe, tlasa tokelo ya ho vouta ya batho bohle ba baholo.
- Dikgetho di ile tsa fana ka bonnete ba molao boo dilemo tse mashome tsa puso ya apartheid di neng di se na bona.
Speaker notes
Fetisa matla a botho le a tshwantshiso a 27 Mmesa: ditshwantsho tsa meela e melelele ya dikhilomithara, batho ba baholo ba voutang ka lekgetlo la pele. Hlalosa ho nka karolo ha IFP ha nako e se e le teng, ho ileng ha thibela boikgohomoso le dikgoka tse ka bang teng KwaZulu-Natal. Buisana ka bonnete ba molao e le mohopolo wa bohlokwa - mebuso ya apartheid ha ho mohla e kgethilweng ke boholo ba Maafrika Borwa, kahoo dikgetho tsena e ne e le tsa 'motheo' hobane di thehile mmuso oo boholo bo o amohelang e le wa bona. [SME] Palo e bolelwang hangata ya divouti tse nepahetseng ke hoo e ka bang dimilione tse 19.7; netefatsa kgahlanong le mohlodi o ratwang ke lefapha.
Sephetho le Mmuso wa Bonngwe ba Setjhaba
ANC e ile ya hlola ka bongata bo hlakileng, mme mmuso wa ho arolelana matla wa nka boetapele tlasa Nelson Mandela.
ANC e ile ya hlola ka hoo e ka bang 62.6% ya divouti, National Party ka hoo e ka bang 20.4%, mme IFP ka hoo e ka bang 10.5%. Jwalokaha ho ne ho dumellanwe, Mmuso wa Bonngwe ba Setjhaba o ile wa thehwa. Nelson Mandela o ile a beshwa e le Mopresidente ka la 10 Motsheanong 1994, ka Thabo Mbeki le F.W. de Klerk e le batlatsi ba mopresidente.
- ANC e ile ya hlola bongata empa eseng dikarolo tse pedi ho tse tharo tse hlokahalang ho ngola molaotheo wa ho qetela e le nngwe.
- NP le IFP ka bobedi di ile tsa nka ditulo kabinete tlasa tumellano ya ho arolelana matla.
- Molaotheo wa ho qetela, o hlomphang melaotheo e dumellanweng, o ile wa amohelwa ka 1996.
Speaker notes
Fana ka diphetho tse kgolo ho baithuti empa o tsepamise tlhahlobo diphellong tsa tsona. Bongata ba ANC bo ile ba fokola ho dikarolo tse pedi ho tse tharo, se neng se bolela hore molaotheo wa ho qetela o ne o sa ntse o lokela ho buisanwa Kopanong ya Molaotheo - ho tiisa dipolotiki tsa tumellano. Ela hloko hore NP ya De Klerk hamorao e ile ya tswa GNU ka 1996, ho bontsha meedi ya ho arolelana matla ka qobello. Hokahanya Molaotheo wa 1996 le melaotheo e 34 e dumellanweng molaotheong wa nakwana. [SME] Diperesente tsa divouti (ANC 62.65%, NP 20.39%, IFP 10.54%) di tlalehwa hohle; netefatsa dipalo tse nepahetseng.
Ho thehwa ha Khomishene ya Nnete le Poelano
Ho ena le dinyewe tse jwaloka tsa Nuremberg kapa tshwarelo e akaretsang, Afrika Borwa e ile ya kgetha ho tobana le nalane ya yona e fetileng phatlalatsa.
Ha ho na bokamoso ntle le tshwarelo. Moboshopo e Moholo Desmond Tutu, Modulasetulo wa TRC
TRC e ile ya thehwa ke Promotion of National Unity and Reconciliation Act (Act 34 of 1995) mme ya okamelwa ke Moboshopo e Moholo Desmond Tutu. Sepheo sa yona e ne e le ho theha setshwantsho se felletseng kamoo ho ka kgonehang sa ditlolo tse kgolo tsa ditokelo tsa botho tse entsweng pakeng tsa 1960 le 1994, le ho phahamisa bonngwe ba setjhaba le poelano.
- E ile ya fana ka 'tsela ya boraro' pakeng tsa ho qosa bohle (toka ya kotlo) le ho lebala (tshwarelo e akaretsang).
- Mokgwa wa yona o ile wa itshetleha hodima mehopolo ya toka ya tsosoloso le mohopolo wa ubuntu.
- Bahlaselwa ba ile ba fuwa sethaladi sa phatlalatsa sa ho pheta dipale tsa bona le ho amohelwa ka semmuso.
Speaker notes
Hlalosa TRC e le toka ya phetoho - dikgetho tseo setjhaba se di etsang mabapi le boikarabelo ha se tloha pusong ya bohatelli ho ya demokrasing. Bapisa ka bokgutshwane le tsela tse ding: dinyewe tsa mokgwa wa Nuremberg (di ne di ka sisinya tumellano le mabotho a tshireletso) kgahlanong le tshwarelo e akaretsang le ho kgutsa (ho hana bahlaselwa toka le nnete). Hlalosa toka ya tsosoloso le ubuntu e le motheo wa filosofi oo Tutu a ileng a o hatisa. Ela hloko hore taelo e ne e akaretsa ditlolo tse entsweng ke mahlakore wohle, ho kenyeletswa mekgatlo ya tokoloho, eseng feela mmuso.
Dikomiti tse tharo, tshebetso e le nngwe
Khomishene e ile ya bokella nnete ka bopaki ba phatlalatsa le tshwarelo e nang le maemo.
Ditlolo tsa Ditokelo tsa Botho
E ile ya utlwa bopaki ba bahlaselwa le ba pholohileng dinyeweng tsa phatlalatsa tse amang maikutlo tse neng di phatlalatswa setjhabeng ho tloha 1996.
Tshwarelo
E ne e ka fana ka tshwarelo ho baetsadibe ba ileng ba senola ka botlalo ditlolo tse susumeditsweng ke dipolotiki - nnete ho ananngwa le tokoloho ho tswa qosong.
Pusetso le Tsosoloso
E ile ya kgothaletsa kamoo bahlaselwa ba lokelang ho tshehetswa le ho lefshwa ke mmuso.
Speaker notes
Hlalosa kananyo ya bohlokwa le e nang le dikgang bohareng ba TRC: tshwarelo e nang le maemo. Tshwarelo e ne e sa fanwe ka boiketlo - baikopedi ba ne ba tlameha ho senola ka botlalo nnete mabapi le diketso tse neng di lekana le tse susumeditsweng ke dipolotiki. Bapisa dinyewe tse amang maikutlo tsa bahlaselwa (Komiti ya Ditlolo tsa Ditokelo tsa Botho) le dinyewe tsa tshwarelo tse itshetlehileng haholo ka molao. Botsa baithuti: na ho ananya tshwarelo ka nnete ke theko e nepahetseng? Mohlaselwa o fumana eng, mme o tela eng?
TRC: dikatleho le dinyatso
TRC e babatswa lefatsheng ka bophara, empa dirapolotsi le Maafrika Borwa ba ntse ba ngangisana ka hore e finyeletse ho hokae.
Khomishene e ile ya utlwa dipolelo tse fetang 20,000 mme ya fana ka tlaleho ya yona e kgolo ya ho qetela ka Mphalane 1998 (ka dibolumo tse ding hamorao). E ile ya ngola diketso tse sehloho tse neng di latotswe, ya fa bahlaselwa kananelo ya phatlalatsa, mme ya thusa ho thibela potoloho ya boiphetetso. Leha ho le jwalo, tlaleho ya yona e a phehiswanwa.
- Dikatleho: e ile ya pepesa dinnete tse patilweng, ya nka bahlaselwa e le batho, mme ya fana ka mohlala wa ho sebetsana le nalane ka kgotso o ithutwang lefatsheng ka bophara.
- Dinyatso: tshwarelo e ile ya hana malapa a mang toka; dipusetso ho bahlaselwa di ne di bonwa ke bongata e le tse dieha le tse sa lekaneng.
- Baetsadibe ba bangata ba bohlokwa ba ile ba hana ho sebedisana, mme ba bang ba belaela hore na 'poelano' e ile ya finyellwa e le kannete.
Speaker notes
Tataisa baithuti ho kahlolo e leka-lekaneng, e itshetlehileng hodima bopaki ho ena le kahlolo e bonolo. Dikatleho: kananelo, ho aha tlaleho, le ho qoba tshollo ya madi ya kotlo. Dinyatso: bahlaselwa hangata ba ne ba ikutlwa ba qhekelletswe ha baetsadibe ba lokoloha kamora ho ipolela, le ha dipusetso tse tshepisitsweng di dieha. Ba bang ba re TRC e sireleditse 'nnete' ho feta 'poelano', le hore ha e a ka ya sebetsana le lefa la moruo la sebopeho la apartheid. Kgothaletsa baithuti ho lekola mahlakore ka bobedi. [SME] Netefatsa dipalo tsa dipolelo/dinyewe le letsatsi le nepahetseng la ho fana ka tlaleho ya ho qetela (Mphalane 1998; dibolumo tse ding 2003).
Demokrasi e buisanweng le ho sebetsana le nalane ho sa fellang
Afrika Borwa e ile ya qoba ntwa ya lehae ka ditumellano, ebe e leka ho fola ka ho bua nnete - dikatleho ka bobedi di ntse di phehiswanwa.
Phetoho ya 1990-1994 e bontsha nalane e entsweng ke dikgetho tsa botho tlasa kgatello: tsitsipano, katleho e kgolo, ho senyeha ho pheta-phetahetseng, le ditumellano tse fumanweng ka thata tse ileng tsa hlahisa dikgetho tsa demokrasi le mmuso wa ho arolelana matla. TRC yaba e leka ho tobana le nalane e fetileng ka nnete ho ena le boiphetetso - teko e sebete eo dikatleho le dikgaello tsa yona di ntseng di phehiswanwa le kajeno.
Q. Hlalosa hore hobaneng dipuisano pakeng tsa 1990 le 1994 di ka hlaloswa e le tse fokolang le tse ka senngwang habonolo. Bua ka bonyane diketsahalo tse pedi tse itseng. (8 marks)
Q. Na 'ditemana tsa sunset' le Mmuso wa Bonngwe ba Setjhaba di ile tsa ba molemo hakae ho sireletsa phetoho ya kgotso ho ya demokrasing? (6 marks)
Q. 'TRC e ile ya finyella nnete empa eseng poelano e felletseng.' Na o a dumela? Tshehetsa maikutlo a hao ka bopaki. (10 marks)
Speaker notes
Kopanya dikarolo tse pedi tsa sehlooho: ho tla ha demokrasi (tumellano ya dipolotiki e buisanweng, e itshetlehileng ka maemo) le ho sebetsana le nalane e fetileng (toka ya phetoho ka TRC). Sebedisa dipotso tse tharo ho hlahloba bokgoni ba tlhahlobo ya mehlodi le ba ho ngola ho hodileng maemong a Grade 12; kabo ya dintlha e latela mekgwa ya CAPS ya di-esei le dirapa. Hopotsa baithuti hore ditumellano tse buisanweng le mosebetsi wa TRC o sa fellang di amana ka ho toba le dingangisano tsa Afrika Borwa ya kajeno.
- Grade
- Grade 12
- Subject
- History
- CAPS topic
- The coming of democracy and coming to terms with the past
- Resource type
- Presentation