Go Tla ga Temokrasi le go Amogela Bogologolo
Kamoo Afrika Borwa e boledišanego go tšwa kgethologanyong (apartheid), ya swara kgetho ya yona ya mathomo ya temokrasi ka 1994, gomme ya šomiša Khomišene ya Nnete le Poelano go lebana le bogologolo bja yona.
Speaker notes
Thoma ka go hlalosa dikarolo tše pedi tše di kgokaganego tša sehlogo se sa CAPS. Sa mathomo, 'go tla ga temokrasi': tumelelano ya dipoledišano ya 1990-1994 yeo e fedišitšego kgethologanyo (apartheid) ntle le ntwa ya selegae ye kgolo. Sa bobedi, 'go amogela bogologolo': Khomišene ya Nnete le Poelano, mokgwa wo Afrika Borwa e o kgethilego wa toka ya phetogo. Kgopela baithuti gore ba swaragane le potšišo e tee ya tshekatsheko go ralala le thuto: na phetogelo ye e be e le 'mohlolo', tumelelano ya dipoledišano, goba phetogo ye e sa felelago?
Ke ka baka la eng go boledišana? Boemo bja go se fenyege mafelelong a bo-1980
Ga se mmušo wa kgethologanyo (apartheid) le mekgatlo ya tokologo yeo e bego e kgona go fenya ka botlalo - se se kgorometšeditšego mahlakore ka bobedi dipoledišanong.
Mafelelong a bo-1980 kgethologanyo (apartheid) e be e le mathateng a magolo. Dikgaruru tša ditownship le maemo a tšhoganetšo a a boeleditšwego di bontšhitše gore mmušo o be o sa kgone go boša thulaganyo, mola dikotlo (sanctions), go tloša matseno a tšhelete (disinvestment) le go putlama ga ikonomi di fokoditše mmušo. Ka nako e tee, ANC e be e sa kgone go phušola mmušo ka maatla. Sephetho e be e le kgomaretšano ya go gobatšana ka bobedi (mutually hurting stalemate).
- Mafelelo a Ntwa ya Phulo (Cold War) (go tloga ka 1989) a tlošitše kgopolo ya mmušo ya gore o be o lwantšha 'tlhaselo ye e feletšego' ya Soviet.
- Dipoledišano tša sephiri magareng ga Nelson Mandela yo a bego a le kgolegong le mmušo di thomile ka fase ga P.W. Botha mafelelong a bo-1980.
- F.W. de Klerk, yo a ilego a ba Mopresidente wa Naga ka 1989, o ile a lemoga gore mpshafatšo ka dipoledišano e be e le tsela e nnoši ye e šomago.
Speaker notes
Gatelela dilo tše di hlolago le mabaka a mantši: ganetšo ya ka gare, kgatelelo ya ikonomi, dikotlo (sanctions), le go fetoga ga boemo bja lefase ka morago ga 1989 ka moka di kopantšwe. Tsebiša kgopolo ya 'kgomaretšano ya go gobatšana ka bobedi' go tšwa dithutong tša dikgohlano - motsotso wo mahlakore a mabedi a phethago gore go tšwela pele ka ntwa go bitša tšhelete ye ntši go feta tumelelano. Ela hloko gore Mandela o thomile dipoledišano tša go nyakišiša a le kgolegong; dipoledišano ga se tša thoma ka De Klerk a nnoši. [SME] Netefatša kgatelelo yeo e ratwago le matšatši a kopano ya Mandela-Botha (5 Julae 1989).
De Klerk o tloša thibelo ya mekgatlo; Mandela o a lokollwa
Ka polelo e tee palamenteng, F.W. de Klerk o butše lebati la bokamoso bja dipoledišano.
Ka 2 Febereware 1990 De Klerk o tlošitše thibelo ya ANC, PAC, SACP le mekgatlo e mengwe, a tloša dithibelo go bokgasi (media) gomme a lokolla magolegwa a mantši a dipolitiki. Matšatši a senyane ka morago, ka 11 Febereware 1990, Nelson Mandela o ile a sepela a lokologile ka morago ga mengwaga e 27 kgolegong.
- Bahlaki (exiles) ba be ba kgona go boa gomme mekgatlo ya tokologo e kgona go itokiša phatlalatša le ka semolao.
- Groote Schuur Minute (Mei 1990) le Pretoria Minute (Agostose 1990) di beile melao ya motheo; ANC e ile ya emiša ntwa ya dibetša.
- Go tloša thibelo e be e le peakanyo ye bohlokwa ya pele bakeng sa dipoledišano dife goba dife tša semmušo.
Speaker notes
Selaete se se laetša ntlha ya bohlokwa ya phetogo. Hlalosa tatelano gabotse: go tlošwa ga thibelo pele (2 Febereware), gomme go lokollwa ga Mandela (11 Febereware). Hlalosa 'Minutes' bjalo ka ditumelelano tša go aga tshepho tšeo di dirilego gore dipoledišano di kgonege - Groote Schuur le Pretoria Minutes di šomane le go boa ga bahlaki, go lokollwa ga magolegwa le go emišwa ga ntwa ya dibetša. Botšiša baithuti gore ke ka baka la eng go tlošwa ga thibelo go swanetše go tla pele ga dipoledišano: mokgatlo wo o thibetšwego o ka se emele batho ba wona ka semmušo tafoleng.
Go tloga dipoledišanong go ya temokrasing, 1990-1998
- 1990 Thibelo ya mekgatlo e tlošwa; Mandela o a lokollwa (Feb)
- 1991 CODESA I e kopana kua Kempton Park (Des)
- 1992 CODESA II e a šitwa; dipolaano tša Boipatong le Bisho; Record of Understanding
- 1993 Multiparty Negotiating Forum; Chris Hani o a bolawa; molaotheo wa nakwana o a dumelelwa (Nof)
- 1994 Kgetho ya mathomo ya temokrasi (27 Aprele); Mandela o a tsenywa modirong (10 Mei)
- 1996 Ditheeletšo tša phatlalatša tša TRC di a thoma; Molaotheo wa mafelelo o a amogelwa
- 1998 TRC e neela pego ya yona ya mafelelo (Okt)
Speaker notes
Šomiša mothaladi wo wa nako bjalo ka mokokotlo wa thuto. Bontšha mokgwa wo baithuti ba swanetšego go o sekaseka: dipoledišano di be di se boreledi goba tša thwii. Di ile tša putlama gantši (1992) gomme tša phološwa (Record of Understanding), ke ka lebaka leo bo-radihistori ba hlalošago phetogelo bjalo ka ye e tepelelago le ye e ithekgilego ka maemo, e sego ye e ka se phemego. Boela go selaete se ge tiragalo ye nngwe le ye nngwe e ahlaahlwa.
Dikgaruru le go se tshepane di nyakile go senya dipoledišano
Dipoledišano di diregile ka gare ga dikgaruru tša dipolitiki tšeo mahlakore ka bobedi a bego a latofatšana ka go di gotetša.
Magareng ga 1990 le 1994 dikete tša batho di hwile ka dikgaruru tša dipolitiki, kudukudu dithulano magareng ga bathekgi ba ANC le Inkatha Freedom Party (IFP), tšeo go bego go bolelwa gore di gotetšwa ke 'lebotho la boraro' (third force) ka gare ga mekgatlo ya tšhireletšo. Dipolaano tše pedi ka 1992 di ile tša iša dipoledišano mafelelong.
- Polaano ya Boipatong (17 Juni 1992): badudi ba ka bago 45 ba bolailwe; ANC e ile ya emiša dipoledišano.
- Polaano ya Bisho (7 Setemere 1992): mašole a Ciskei a ile a thuntšha bagwanti ba ANC, a bolaya batho ba ka bago 28.
- Dihlopha tša bašweu tša right-wing le baetapele ba homeland ba ile ba tšhošetša go senya tumelelano efe goba efe.
Speaker notes
Selaete se se hlagolela ntlha ya tshekatsheko ya gore phetogelo e ka be e paletšwe. Hlalosa tatofatšo ya 'lebotho la boraro' - bohlatse bja gore dikarolo tša mabotho a tšhireletšo di gotetše dikgaruru ka sephiri go fokoletša ANC. Boipatong e ile ya hlola gore ANC e tšwe gomme ya thoma nako ya 'rolling mass action'. Bisho e ile ya utolla kotsi ya dibopego tša homeland. Gatelela gore dikgetho tša boetapele tša go boela tafoleng, go sa šetšwe dihlohleletšo tše, ke tšona tše di phološitšego tumelelano. [SME] Dipalo tša bahu ba Boipatong gantši di newa bjalo ka 45; netefatša palo yeo kgoro ya gago e e ratago.
CODESA I le CODESA II
Convention for a Democratic South Africa e be e le teko ya mathomo ya mekgatlo ye mentši ya go boledišana ka thulaganyo ye mpsha ya molaotheo.
CODESA I e kopane ka 20-21 Desemere 1991 kua World Trade Centre kua Kempton Park, moo bontši bja mekgatlo bo saennego Declaration of Intent e ikgafago go Afrika Borwa ye e sa aroganego, ya temokrasi. CODESA II (Mei 1992) ka morago ya putlama ka go šitwa (deadlock).
- Mekgatlo e ile ya se dumelelane ka bontši bjo bo nyakegago go amogela molaotheo o mofsa le ka go abelana maatla.
- Mmušo o be o nyaka tšhireletšo ye maatla ya bonyenyane; ANC e be e nyaka pušo ye kwagalago ya bontši.
- IFP le baetapele ba bangwe ba homeland ba be ba tshwenyegile ka mmušo wo maatla wa bogare.
Speaker notes
Hlalosa CODESA bjalo ka ya mekgatlo ye mentši (e sego fela ANC-mmušo): batseakarolo ba ka bago 19 ba tšere karolo, go akaretša bolaodi bja homeland le mekgatlo ye menyenyane. Declaration of Intent e be e le katlego ya nnete ya go hwetša selo se se tshwanago. Efela CODESA II e ile ya putlama ka lebaka la potšišo ya setegeniki-eupša-ye bohlokwa ya bontši bjo bo kgethegilego bjo bo nyakegago go ngwala molaotheo - seemedi sa ntwa ye e tseneletšego magareng ga pušo ya bontši le veto ya bonyenyane. Kgokaganya go šitwa go ya pele le lebaka la gore ke ka baka la eng foramo ye nngwe (MPNF) e be e nyakega ka 1993.
Record of Understanding le MPNF
Ka morago ga go putlama ga 1992, go aga tshepho magareng ga mahlakore a mabedi le foramo ye mpsha di ile tša boša phetogelo tseleng.
Ka 26 Setemere 1992 Mandela le De Klerk ba ile ba saena Record of Understanding, tumelelano ya mahlakore a mabedi ka magolegwa, dihostele le go rwala dibetša yeo e ile ya boša lebelo. Dipoledišano di ile tša tšwela pele ka 1993 ka Multiparty Negotiating Forum (MPNF).
- Record of Understanding e ile ya beela IFP ka thoko, yeo e ile ya tlogela dipoledišano ka boipelaetšo ka nako e itšego.
- Cyril Ramaphosa (ANC) le Roelf Meyer (mmušo) ba ile ba ba tsela ye bohlokwa magareng ga mekgatlo ye mebedi ye megolo.
- Polao ya moetapele wa SACP Chris Hani ka 10 Aprele 1993 e ile ya oketša kotsi gomme ya kgorometša mekgatlo go beakanya letšatši la kgetho ka pela.
Speaker notes
Gatelela tshepetšo: phetogo go tloga go CODESA ya mekgatlo ye mentši yeo e paletšwego go ya go motswako wa ditumelelano tše di tiilego tša mahlakore a mabedi (Record of Understanding) gammogo le foramo ye e nabilego (MPNF). Bontšha 'tsela' ya Ramaphosa-Meyer bjalo ka mohlala wa kamoo tshepho ya botho magareng ga baboledišani e bego e le bohlokwa. Sekaseka polao ya Hani bjalo ka paradox - motsotso wo o bego o ka hlola ntwa ya selegae eupša wo boipiletšo bja Mandela bja khutšo mo thelebišeneng bo o fetošitšego kgatelelo ya letšatši la kgetho le le tiilego (le tsebišitšwe ka morago ga fao). [SME] Netefatša tlhalošo ya go tlogela ga IFP le go boa ga yona ka morago.
Ditumelelano tša tekano tše di dirilego gore temokrasi e kgonege
Temokrasi e ile ya šireletšwa ka ditshwaro tša dipoledišano tšeo di kgothaditšego mmušo o o tšwago.
Dikarolwana tša sunset
Tšišinyo ya Joe Slovo ya 1992: Mmušo wa Botee bja Setšhaba le tšhireletšo ya mešomo ya bahlanka ba mmušo ka nako ye e beilwego, go fokotša poifo ya bašweu ya phetogo ya tšhoganetšo.
Molaotheo wa nakwana
O amogetšwe ka 18 Nofemere 1993, o beile melawana ye 34 yeo molaotheo wa mafelelo o bego o swanetše go e phethagatša gomme wa hlama sekgoparara sa kgetho ya 1994.
Mmušo wa Botee bja Setšhaba
Mekgatlo yeo e nago le go feta 5% ya divoutu e hweditše ditulo tša khabinete; yeo e nago le go feta 20% e be e kgona go bea motlatšamopresidente - go abelana maatla ka mengwaga ye mehlano.
Speaker notes
Se ke pelo ya tshekatsheko ya go tla ga temokrasi. Hlalosa 'sunset clauses': moetapele wa SACP Joe Slovo o ile a ngangišana gore ANC e swanetše go fana ka ditumelelano tša tekano - go abelana maatla le ditshwaro go bahlanka ba mmušo ba gona le mabotho a tšhireletšo - go tloša lebaka la lehlakore le le lahlegelwago la go senya tumelelano. Ngangišana le baithuti: na ditumelelano tše e be e le theko ye e šomago ya phetišetšo ya maatla ya khutšo, goba di tiišitše dikarolo tša thulaganyo ya kgale gomme tša fokotša phetogo? [SME] Netefatša mantšu a moedi wa ditulo tša khabinete tša GNU (mekgatlo ya go feta 5% bakeng sa ditulo tša khabinete; go feta 20% bakeng sa motlatšamopresidente).
Kgetho ya mathomo ya temokrasi
Ka lekga la mathomo, baagi ba Afrika Borwa ba merafe ka moka ba ile ba voutela kgethong e tee ya bosetšhaba.
Go voutwa go diregile matšatšing a mmalwa, gomme 27 Aprele 1994 e le letšatši le legolo la go bouta - le bjale le keteka bjalo ka Letšatši la Tokologo (Freedom Day). IFP e dumetše go tšea karolo fela matšatši a mmalwa pele ga kgetho, gomme leina la yona le ile la okeletšwa go dibalate ka setikara. Palo ya bavouti e be e le ye kgolo, ka methaladi ye metelele ya go se felelwe pelo go ralala le naga.
- Divoutu tša nnete tša ka bago dimilione tše 19.7 di ile tša bewa kgethong ya khutšo.
- E be e le kgetho ya go thewa, ya go se be le kgethologanyo ya morafe ka fase ga tokelo ya go bouta ya batho ka moka ba bagolo.
- Kgetho e ile ya tliša semmušo (legitimacy) seo mengwaga ye mentši ya pušo ya kgethologanyo (apartheid) e bego e se na sona.
Speaker notes
Fetišetša maatla a botho le a seemedi a 27 Aprele: diswantšho tša methaladi ye metelele ya dikhilomithara, batho ba bagolo ba bouta ka lekga la mathomo. Hlalosa go tšea karolo ga IFP mo motsotsong wa mafelelo, mo go ilego gwa thibela go boikgogela (boycott) le dikgaruru tše di ka bego di diregile kua KwaZulu-Natal. Ahlaahla semmušo (legitimacy) bjalo ka kgopolo ye bohlokwa - mebušo ya kgethologanyo ga se ya ka ya kgethwa ke bontši bja baagi ba Afrika Borwa, ka gona kgetho ye e be e le ya 'go thea' ka gore e hlamile mmušo wo bontši bo bego bo o amogela bjalo ka wa bona. [SME] Palo ya divoutu tša nnete yeo e tsebišwago gantši ke ye e ka bago dimilione tše 19.7; netefatša go ya ka mothopo woo kgoro e o ratago.
Dipoelo le Mmušo wa Botee bja Setšhaba
ANC e ile ya thopa bontši bjo bo kwagalago, gomme mmušo wa go abelana maatla o ile wa tsena modirong ka fase ga Nelson Mandela.
ANC e thopile ka bago 62.6% ya divoutu, National Party ka bago 20.4%, gomme IFP ka bago 10.5%. Bjalo ka ge go dumelelanwe, Mmušo wa Botee bja Setšhaba o ile wa hlangwa. Nelson Mandela o ile a tsenywa modirong bjalo ka Mopresidente ka 10 Mei 1994, gomme Thabo Mbeki le F.W. de Klerk e le batlatšamopresidente.
- ANC e thopile bontši eupša e se dikarolo tše pedi go tše tharo tše di nyakegago go ngwala molaotheo wa mafelelo e nnoši.
- NP le IFP ka bobedi ba tšere ditulo khabineteng ka fase ga tumelelano ya go abelana maatla.
- Molaotheo wa mafelelo, wo o hlomphago melawana ye e dumelelanwego, o ile wa amogelwa ka 1996.
Speaker notes
Nea baithuti dipoelo tše kgolo eupša o lebiše tshekatsheko ditlamoragong tša tšona. Bontši bja ANC bo be bo sa fihle dikarolong tše pedi go tše tharo, se se rago gore molaotheo wa mafelelo o be o sa swanetše go boledišanwa ka Kopanong ya Molaotheo (Constitutional Assembly) - go tiiša dipolitiki tša tumelelano. Ela hloko gore NP ya De Klerk ka morago e ile ya tlogela GNU ka 1996, go bontšha mellwane ya go abelana maatla ga kgapeletšo. Kgokaganya Molaotheo wa 1996 le melawana ye 34 ye e dumelelanwego molaotheong wa nakwana. [SME] Diphesente tša divoutu (ANC 62.65%, NP 20.39%, IFP 10.54%) di begwa kudu; netefatša dipalo tše di nepagetšego.
Go hloma Khomišene ya Nnete le Poelano
Go e na le ditsheko tša go swana le tša Nuremberg goba tebalelo ya kakaretšo, Afrika Borwa e kgethile go lebana le bogologolo bja yona phatlalatša.
Ga go na bokamoso ntle le tebalelo. Mopišopo-kgolo Desmond Tutu, Modulasetulo wa TRC
TRC e hlometšwe ke Promotion of National Unity and Reconciliation Act (Act 34 of 1995) gomme e etilwe pele ke Mopišopo-kgolo Desmond Tutu. Maikemišetšo a yona e be e le go hloma seswantšho se se felelego ka mo go kgonegago sa ditlolo tše kgolo tša ditokelo tša botho tše di dirilwego magareng ga 1960 le 1994, le go godiša botee bja setšhaba le poelano.
- E ile ya fana ka 'tsela ya boraro' magareng ga go sekiša bohle (toka ya go itefeletša) le go lebala (tebalelo ya kakaretšo).
- Mokgwa wa yona o ile wa itshetlega ka dikgopolo tša toka ya tsošološo le kgopolo ya ubuntu.
- Bahlaselwa ba ile ba newa sebaka sa phatlalatša sa go bolela dikanegelo tša bona le go amogelwa ka semmušo.
Speaker notes
Hlalosa TRC bjalo ka toka ya phetogo - dikgetho tšeo setšhaba se di dirago ka boikarabelo ge se fetoga go tloga pušong ya bogagaru go ya temokrasing. Bapetša ka bokopana le dikgetho tše dingwe: ditsheko tša mohuta wa Nuremberg (di be di na le kotsi ya go senya tumelelano le mabotho a tšhireletšo) kgahlanong le tebalelo ya kakaretšo le go homola (di ile tša gana bahlaselwa toka le nnete). Hlalosa toka ya tsošološo le ubuntu bjalo ka motheo wa filosofi wo Tutu a o gateletšego. Ela hloko gore taelo e akareditše ditlolo ka mahlakore ka moka, go akaretša mekgatlo ya tokologo, e sego fela mmušo.
Dikomiti tše tharo, tshepetšo e tee
Khomišene e ile ya kgoboketša nnete ka bohlatse bja phatlalatša le tebalelo ya maemo (conditional amnesty).
Ditlolo tša Ditokelo tša Botho
E ile ya theeletša bohlatse bja bahlaselwa le baphologi ditheeletšong tša phatlalatša tša maikutlo tše di gašitšwego go setšhaba go tloga ka 1996.
Tebalelo (Amnesty)
E be e kgona go fa tebalelo go badiradibe bao ba utolotšego ka botlalo ditlolo tša molao tša tlhohleletšo ya dipolitiki - nnete e refošwa le tokologo go tšwa tshekišong.
Tefelo le Tsošološo
E ile ya šišinya kamoo bahlaselwa ba swanetšego go thekgwa le go lefša ke mmušo.
Speaker notes
Hlalosa kgwebišano ye bohlokwa le ye e nago le dikgang ka bogareng bja TRC: tebalelo ya maemo. Tebalelo e be e se ya go itiragalela - baikgopedi ba be ba swanetše go utolla nnete ka botlalo ka ditiro tšeo di bego di lekantšwe le tša tlhohleletšo ya dipolitiki. Bapetša ditheeletšo tša bahlaselwa tše di kgomago pelo (Komiti ya Ditlolo tša Ditokelo tša Botho) le ditheeletšo tša tebalelo tše di lego molaong kudu. Botšiša baithuti: na go refoša tebalelo ka nnete ke theko ye e swanetšego? Mohlaselwa o hwetša eng, gomme o gafa eng?
TRC: dikatlego le dinyatšo
TRC e retwa lefaseng ka bophara, eupša bo-radihistori le baagi ba Afrika Borwa ba sa ngangišana ka kamoo e fihleletšego gakaakang.
Khomišene e ile ya theeletša dipolelo tše di fetago 20 000 gomme ya neela pego ya yona ye kgolo ya mafelelo ka Okotobo 1998 (ka dibolumo tše dingwe ka morago). E ngwadile ditiro tše šoro tše di bego di ganwa, ya fa bahlaselwa temogo ya phatlalatša, gomme ya thuša go thibela lebilo la go itefeletša. Le ge go le bjalo, rekoto ya yona e a ngangišanwa.
- Dikatlego: e ile ya utolla dinnete tše di utilwego, ya nea bahlaselwa seriti sa botho, gomme ya fana ka mohlala wa go lebana le bogologolo ka khutšo wo o ithutwago lefaseng ka bophara.
- Dinyatšo: tebalelo e ile ya gana malapa a mangwe toka; ditefelo go bahlaselwa di be di bonwa ke bontši bjalo ka tše di diegago le tše di sa lekanago.
- Badiradibe ba bantši ba bohlokwa ba ile ba gana go šomišana, gomme ba bangwe ba belaela ge eba 'poelano' e ile ya fihlelelwa e le ka nnete.
Speaker notes
Hlahla baithuti go kahlolo ye e leka-lekanego, ye e theilwego bohlatseng go e na le kahlolo ye bonolo. Dikatlego: temogo, go aga rekoto, le go phema tshollo ya madi ya go itefeletša. Dinyatšo: bahlaselwa gantši ba be ba ikwa ba foreditšwe ge badiradibe ba tšwa ba lokologile ka morago ga go ipolela, le ge ditefelo tše di holofeditšwego di be di diega. Ba bangwe ba re TRC e šireleditše 'nnete' go feta 'poelano', le gore ga se ya rarolla bohwa bja ikonomi bja sebopego bja kgethologanyo (apartheid). Hlohleletša baithuti go lekanya mahlakore ka bobedi. [SME] Netefatša dipalo tša dipolelo/ditheeletšo le letšatši le le nepagetšego la go newa ga pego ya mafelelo (Okotobo 1998; dibolumo tše dingwe 2003).
Temokrasi ya dipoledišano le go lebana le bogologolo mo go sa felelago
Afrika Borwa e ile ya phema ntwa ya selegae ka tumelelano ya tekano, gomme ya leka go fola ka go bolela nnete - dikatlego tše ka bobedi di sa ngangišanwa.
Phetogelo ya 1990-1994 e bontšha histori ye e dirilwego ke dikgetho tša batho ka fase ga kgatelelo: boemo bja go se fenye, phetogo ye kgolo, go putlama mo go boeletšwago, le ditumelelano tša tekano tše di hweditšwego ka bothata tše di tšweleditšego kgetho ya temokrasi le mmušo wa go abelana maatla. TRC ka morago e ile ya leka go lebana le bogologolo ka nnete go e na le go itefeletša - teko ya sebete yeo dikatlego le dikgaelo tša yona di sa ngangišanwago le lehono.
Q. Hlalosa gore ke ka baka la eng dipoledišano magareng ga 1990 le 1994 di ka hlalošwa bjalo ka tše di tepelelago le tše di ka senywago gabonolo. Šupa bonyenyane ditiragalo tše pedi tše di kgethegilego. (8 marks)
Q. Na 'sunset clauses' le Mmušo wa Botee bja Setšhaba di bile mohola gakaakang go šireletša phetogelo ya khutšo go ya temokrasing? (6 marks)
Q. 'TRC e fihleletše nnete eupša e se poelano ye e feletšego.' Na o a dumela? Thekga pono ya gago ka bohlatse. (10 marks)
Speaker notes
Kopanya dikarolo tše pedi tša sehlogo: go tla ga temokrasi (tumelelano ya dipolitiki ya dipoledišano, ye e ithekgilego ka maemo) le go amogela bogologolo (toka ya phetogo ka TRC). Šomiša dipotšišo tše tharo go leka bokgoni bja tshekatsheko ya methopo le bja go ngwala mo go nabilego mo maemong a Kreiti ya 12; kabo ya maswao e swantšha melawana ya CAPS ya taodišo le ya temana. Gopotša baithuti gore ditumelelano tša tekano tša dipoledišano le mešomo ya TRC ye e sa felelago ka bobedi di kgokagana thwii le dingangišano tša Afrika Borwa ya lehono.
- Grade
- Grade 12
- Subject
- History
- CAPS topic
- The coming of democracy and coming to terms with the past
- Resource type
- Presentation