Ntwa ya Afrika Borwa le Kopano (Union), 1899-1910
Kamoo ntwa ya kgauta le mmusomoholo e ileng ya fetola Afrika Borwa, le kamoo Kopano ya 1910 e ileng ya haha naha e laolwang ke basweu holim'a lithako tsa ntwa.
Speaker notes
Hlalosa sehlooho e le mekgwa e mmedi e amanang: ntwa e senyang ya mmusomoholo (1899-1902) le tumellano ya dipolotiki (Kopano ya 1910). Kopa baithuti hore ba tshware potso e le nngwe ya tlhahlobo thutong yohle: ke mang ya ileng a rua le ya ileng a lahlehelwa ho e nngwe le e nngwe? Hatisa hore ntwa ena e bitswa 'Ntwa ya Afrika Borwa' ke bo-rahistori ba bangata hobane e ne e ama mme e ntsha kotsi ho Maafrika Borwa kaofela, eseng feela Manyesemane le Maburu.
Kgauta, mmusomoholo le potso ya Ma-Uitlander
Ntwa e hlahile ho tswa thulanong pakeng tsa takatso ya boemphera ya Manyesemane le boipuso ba rephabliki ya Maburu - kgauta e le bohareng ba yona.
Ho fumanwa ha kgauta Witwatersrand ka 1886 ho ile ha etsa hore Rephabliki ya Afrika Borwa (Transvaal) e be naha e ruileng ka ho fetisisa selehaeng. Brithani e ne e batla ho laola leruo leo le ho busa Afrika Borwa yohle.
- Ma-Uitlander (boholo ba bona e le bajaki ba Manyesemane masimong a kgauta) ba ne ba haneloa ditokelo tse felletseng tsa ho vouta ke mmuso wa Mopresidente Paul Kruger.
- Balaodi ba Manyesemane, ba etelletsweng pele ke Mokomishenara e Moholo Alfred Milner, ba ile ba sebedisa tletlebo ya Ma-Uitlander e le sesebediswa sa ho qala ntwa.
- Tlhaselo ya Jameson (1895-96) e sitilweng e ne e se e ntse e teteanya ho se tshepane ha Maburu le Brithani.
- Beng ba merafo le dithahasello tsa mmusomoholo ba ne ba batla tsamaiso e tsitsitseng ya basebetsi le lekgetho e laolwang ke Manyesemane Rand.
Speaker notes
Tataisa baithuti hore ba fete tlhaloso ya sesosa se le seng. Ba kgothaletse ho bapisa disosa tsa moruo (kgauta, matlotlo a merafo) le tsa dipolotiki le maano (bofuputsi ba mmusomoholo, pono ya 'Cape-to-Cairo'). Karolo ya Milner e bohlokwa: o ne a batla ntwa e tla robaka matla a Maburu. Ela hloko hore Maafrika, bao naha le mosebetsi wa bona e neng e le motheo wa moruo, ba ne ba se na seabo mathateng a ileng a lebisa ntweng.
Direphabliki tse pedi kgahlano le Mmusomoholo wa Manyesemane
Ntwa e qadile ka la 11 Mphalane 1899 ka mora ha nako ya taelo ya ho qetela ya Kruger, e neng e batla hore mabotho a Manyesemane a tswe meeling, e felile.
Rephabliki ya Afrika Borwa (Transvaal) le Orange Free State di ile tsa kopana kgahlano le mmusomoholo o moholo ka ho fetisisa lefatsheng. Qetellong Brithani e ile ya romela mabotho a ka bang 450,000, a tswang mmusomoholong wohle, kgahlano le bahlabani ba Maburu ba ka bang 60,000-88,000 ba neng ba le makhomeng (commando).
- Ditlholo tsa pele tsa Maburu: ho dikanetsa metse ya Mafeking, Kimberley le Ladysmith.
- 'Beke e Ntsho' (Tshitwe 1899) e bone Manyesemane a hlolwa habohloko Colenso, Magersfontein le Stormberg.
- Brithani yaba e romela mabotho a matla tlasa Lord Roberts le Lord Kitchener.
Speaker notes
Bontsha boholo: baahi ba banyane ba rephabliki ya temo ba tobane le mmusomoholo wa lefatshe lohle. Ditlholo tsa pele tsa Maburu di ile tsa makatsa lefatshe mme tsa fokotsa boitshepo ba Manyesemane. Sebedisa 'Beke e Ntsho' ho bontsha hore ntwa e ne e se tlholo e bonolo e potlakileng eo Brithani e neng e e lebeletse. Dipalo di fapana pakeng tsa mehlodi - di hlahise e le dipalo tse ka bang teng, eseng dipalo tse nepahetseng hantle. [SME] Netefatsa dipalo tsa bongata ba mabotho kgahlano le dipalo tseo SAHO e di kgethang.
Ho tloha dintweng tse hlophisitsweng ho ya ntweng ya makhukhuni
Ka mora ha Brithani e hapile metse-moholo ya Maburu, Maburu a hana ho inehela mme a fetohela ntweng ya makhukhuni ya 'otla-o-balehe'.
Bohareng ba 1900 Brithani e ne e nkile Bloemfontein le Pretoria mme ya kenya direphabliki tlasa taolo ya yona ka molao. Empa makhomo a Maburu - bittereinders ('ba pheletso e babang') - a ile a tswela pele ho lwana naheng, a hlasela diporo tsa terene le mela ya diphepelo tlasa baetapele ba jwalo ka De Wet, De la Rey le Smuts.
- Kitchener a araba ka leano la ho tjhesa naha (scorched-earth): ho tjhesa mapolasi, ho bolaya diphoofolo le ho senya dijalo.
- Marang-rang a matlo a tshireletso (blockhouses) le terata e nang le meutlwa a ile a hahwa ho kwalla le ho tshwasa makhomo.
- Baahi - Maburu le Maafrika - ba ile ba tloswa naheng mme ba bewa dikampeng.
Speaker notes
Ena ke ntlha ya phetoho ya tlhahlobo ya ntwa. Hlalosa hore hobaneng ho tjheswa naha: ho amoha makhomo dijo, marulelo le tshehetso e tswang mapolasing. Hatisa kamano e tobileng pakeng tsa ho tjhesa naha le dikampe - baahi bao matlo a bona a senngweng ba ne ba tlameha ho fumana bodulo kae-kae. Sena se hlophisa dislaete tse tharo tse latelang mabapi le dikampe tsa kokoano (concentration camps). Iketse hantle mme o bue nnete; ditaba tse latelang di a tshabeha.
Dikampe tsa basadi le bana ba Maburu
Dikete tse mashome tsa basadi le bana ba Maburu ba ile ba kwallwa dikampeng tse tletseng haholo moo mafu a bolaileng ka bongata bo boholo.
Ha mapolasi a ntse a senngwa, Manyesemane a ile a kokoanya malapa a Maburu dikampeng tsa kokoano. Ho tlala ho fetisisang, bohloeki bo bobe, dijo tse sa lekaneng le maseho a mokgohlane (measles), typhoid le letshollo (dysentery) di ile tsa etsa hore dikampe di be kotsi - haholo-holo ho bana.
- Batshwaruwa ba Maburu ba ka bang 26,000-28,000 ba ile ba shwa, boholo ba bona e le bana ba ka tlase ho dilemo tse leshome le metso e tsheletseng.
- Ka dinako tse ding kabo ya dijo e ne e fokotswa malapeng ao banna ba wona ba neng ba ntse ba lwana.
- Dikampe di ile tsa fetoha leqeba le sa foleng mohopolong le bochabeng ba Maafrikanere.
Speaker notes
Sebetsana le sena ka hloko le ka tlhompho. Hlalosa poleloana 'kampo ya kokoano' maemong a yona a histori - Manyesemane a e sebedisitse bakeng sa kokoano (kgobokano) ya baahi. Hatisa hore mafu a mangata a bakilwe ke bokgudu le ho hlokomolohuwa, eseng polao e reretsweng, empa hore leano la Manyesemane le ile la etsa maemo a bolayang. Ela hloko bophelo ba morao ba dipolotiki: mahlomola a dikampe a ile a fetoha motheo wa bochaba ba Maafrikanere lekgolong la bo20 la dilemo. Dipalo tsa mafu di a fapana; hlahisa dipalo tse ka bang teng. [SME] Netefatsa palo ya mafu eo SAHO e e kgethang.
Dikampe tsa kokoano tsa Batho ba Batsho
Maafrika a ile a kwallwa dikampeng tse arohaneng tse ileng tsa hlokomolohuwa nako e telele diphuputsong tsa histori ya ntwa.
Batho ba Batsho ba Afrika Borwa e ne e se bashebelli feela. Ba bangata ba ile ba falladiswa ke leano la ho tjhesa naha mme ba qobelloa ho kena dikampeng tse arohaneng, tse kgethollang, moo maemo hangata a neng a le mabe le ho feta mme kabo ya dijo e le nyane ho feta dikampeng tsa basweu. Ba bangata hape ba ile ba qobelloa ho sebeletsa boiteko ba ntwa ba Manyesemane.
- Bonyane batshwaruwa ba Batsho ba ka bang 14,000-20,000 ba tlalehilwe ba shwele; palo ya nnete mohlomong e ne e phahame le ho feta mme e ne e ngoloa hampe.
- Mahlomola a bona a ile a qheleloa ka thoko dipaleng tsa semmuso tsa ntwa boholo ba lekgolo la bo20 la dilemo.
- Ho tsosolosa histori ena ho phephetsa maikutlo a hore ntwa e ne e le 'ntwa ya basweu feela'.
Speaker notes
Slaete ena e lokisa khutso e telele ya tlaleho. Hlakisa hore Maafrika e ne e le bahlaseluwa, basebetsi le barupeli ntweng, le hore dikampe tsa bona di ne di kgethollwa ka boomo mme di sena disebediswa. Hatisa histori-ngolo (historiography): hobaneng histori ena e ile ya patwa, mme ho tsosoloswa ha yona ho re bolella eng ka hore ke mang ya nang le tokelo ya ho ngola histori? Dipalo tsa mafu ha di na bonnete mme di ne di ngoloa hampe ka nako eo - hatisa sena pepenene. [SME] Netefatsa dipalo tsa mafu a dikampe tsa Batsho kgahlano le SAHO.
Emily Hobhouse le sello
Motshwaramaano wa boiketlo wa Lenyesemane o ile a pepesetsa dikampe lefatsheng mme a qobella patlisiso ya semmuso.
Ho tswela pele ho tshwara Dikampe tsena ke polao ho bana. Emily Hobhouse, mabapi le dikampe tsa kokoano, 1901
Emily Hobhouse o ile a etela dikampe ka 1901 mme a tlaleha maemo a tshabehang setjhabeng sa Manyesemane. Letsholo la hae le ile la hlabisa mmuso dihlong mme la lebisa ho Khomishene ya Fawcett (Fawcett Commission), eo diphetoho tsa yona di ileng tsa fokotsa sekgahla sa mafu butle-butle.
- Ditlaleho tsa hae di ile tsa arola maikutlo a setjhaba sa Manyesemane mabapi le ntwa.
- Mmuso o ile wa qala ka ho lahla, yaba o nka bohato bo itseng, ka diphumano tsa hae.
- O ntse a hlonphuwa Afrika Borwa ka ho pepesa dikampe.
Speaker notes
Sebedisa Hobhouse ho hlahisa mohopolo wa botshepehi ba mohlodi le ponahalo: mohlahlobisisi wa Lenyesemane wa leano la Manyesemane. Botsa baithuti hore hobaneng bopaki ba motho ya ka hare bo ne bo le matla hakaalo. Khomishene ya Fawcett (patlisiso ya semmuso ya basadi feela) e ile ya netefatsa boholo ba seo a se tlalehileng. Ona ke nako e ntle ya tsebo ya tlhahlobo ya mohlodi: botshepehi, molemo le leeme. [SME] Netefatsa mantswe a nepahetseng a qotso ya Hobhouse pele ho hlahiswa; fetola mantswe haeba mantswe a ke ke a netefatswa.
Selekane sa Vereeniging
Maburu a ile a inehela, a felisa boipuso ba wona empa a hapa ditshepiso tse neng di sireletsa dithahasello tsa basweu.
Ntwa e ile ya fela ka Selekane sa Kgotso sa Vereeniging, se saennweng ka la 31 Motsheanong 1902. Direphabliki tse pedi tsa Maburu di ile tsa fetoha dikoloni tsa Manyesemane, empa Brithani e ile ya fana ka dipehelo tse nang le seatla se bulehileng ho boelanya Maburu - ho kenyeletsa tjhelete ya ho aha bocha mapolasi le tumellano ya bohlokwa ya dipolotiki.
- Transvaal le Orange Free State di ile tsa fetoha dikoloni tsa Manyesemane.
- Brithani e ile ya tshepisa dimilione tse 3 tsa thuso ya ho aha bocha le boipuso hamorao.
- Habohlokwa, potso ya tokelo ya Maafrika ya ho vouta e ile ya suthiswa ho fihlela ka mor'a boipuso - se neng se bolela hore e ile ya siuwa hore bajaki ba basweu ba etse qeto.
Speaker notes
Ena ke slaete ya bohlokwa ya tlhahlobo. Kgotso e ne e 'fana ka seatla' ho Maburu hobane Brithani e ne e batla kopano ya basweu le koloni e tsitsitseng, e nang le phaello - ka ditshenyehelo tse tobileng tsa ditokelo tsa dipolotiki tsa Maafrika. Hula mola ho tloha temaneng ena ya tokelo ya ho vouta e suthisitsweng ho ya ho kgethollo e hahilweng Kopanong ya 1910. Botsa: ke mang ya ileng a lahlehelwa ke kgotso ha e le hantle? [SME] Netefatsa palo ya dimilione tse 3 tsa ho aha bocha le mantswe a nepahetseng a tokelo ya ho vouta a Article/Clause 8.
Ho tloha ntweng ho ya Kopanong, 1899-1910
- 1899 Ntwa e a qala (11 Mphalane); ditlhaselo tsa pele tsa Maburu
- 1900 Brithani e nka Bloemfontein le Pretoria; ntwa ya makhukhuni le ho tjhesa naha di a qala
- 1901 Dikampe tsa kokoano di bolaya ka ho fetisisa; ho pepeswa ha Emily Hobhouse
- 1902 Selekane sa Vereeniging se felisa ntwa (31 Motsheanong)
- 1908-09 Kopano ya Naha (National Convention) e ngola molaotheo
- 1910 Kopano ya Afrika Borwa (Union) e a thehwa (31 Motsheanong)
Speaker notes
Kopanya pele o fetela ho tloha ntweng ho ya tumellanong ya dipolotiki. Bontsha tekano eo almanaka e e entseng: Selekane sa Vereeniging le Kopano di ile tsa phatlalatswa ka la 31 Motsheanong, ka dilemo tse robedi di arohane. Sebedisa tatelano ya dinako ho bontsha sesosa le sephetho - ntwa e ile ya senya direphabliki, ho aha bocha ho ile ha kopanya dikoloni, mme Kopano ya Naha ya hlahisa molaotheo wa Kopano.
Ho aha bocha ho lebisa naheng e le nngwe
'Ho aha bocha' ha Manyesemane ho ile ha aha moruo bocha mme ha sututsa dikoloni tse nne ho ya kopanong ya dipolotiki.
Ka mor'a ntwa, Alfred Milner le balaodi ba hae ba batjha (ba bitswang 'Kindergarten') ba ile ba ikemisetsa ho kenya moetlo wa Senyesemane le ho ntjhafatsa dikoloni, ho tsosolosa merafo ya kgauta le ho aha mapolasi bocha. Kopano ya moruo - tsamaiso e arolelanwang ya diporo tsa terene le lekgetho la thepa - e ile ya etsa hore kopano ya dipolotiki e bonahale e le mohato o latelang o utlwahalang.
- Moruo wa merafo o ile wa qalwa bocha, qalong ka karolo ka basebetsi ba Machaena ba tlisitsweng ho tswa kantle.
- Transvaal le Orange River Colony di ile tsa fuwa mmuso o ikarabellang (boipuso) ka 1907.
- Baetapele ba kgwebo le ba dipolotiki ba ile ba ngangisana ka ho eketsehileng hore naha e le nngwe e kopaneng e tla ba matla le ho tsamaiswa ka theko e tlase.
Speaker notes
Hlalosa 'Ho aha bocha' e le morero o reretsweng wa mmusomoholo, eseng ho lokisa feela. Milner o ne a batla Afrika Borwa e buang Senyesemane, e tshepahalang ho Brithani; ho makatsang, kopano ya hae ya moruo e ile ya thusa ho theha maemo a kopano eo bo-radipolotiki ba Maafrikanere ba neng ba tla e etella pele haufinyane. Ela hloko basebetsi ba Machaena ba tlisitsweng e le ketsahalo e phehisanwang. Slaete ena e kopanya ntwa le tumellano ya molaotheo. [SME] Netefatsa matsatsi a mmuso o ikarabellang koloning e nngwe le e nngwe.
Ho buisana ka molaotheo wa Kopano
Baemedi ba basweu ba tswang dikoloning tse nne ba ile ba kopana ho rala Afrika Borwa e kopaneng - le ho etsa qeto ya hore ke mang ya tla kenyeletswa ho yona.
Baemedi ba tswang dikoloning tsa Cape, Natal, Transvaal le Orange River ba ile ba kopana Kopanong ya Naha (National Convention) ho ngola molaotheo. Moemedi e mong le e mong e ne e le mosweu; Maafrika, Makhaladi le Maindia ba ile ba qheleloa ka thoko dipuisanong tse ileng tsa etsa qeto ka bokamoso ba bona ba dipolotiki.
- Ba ile ba kgetha naha e le nngwe e kopaneng (unitary state) (mmuso o bohareng o matla) ho ena le mokgatlo wa diprofinse tse ikemetseng (federation).
- Tokelo ya ho vouta e ne e le qabang e babang: Cape e ile ya boloka vouto ya yona e nang le ditlhoko, e sa kgetholleng ka morabe, ha dikoloni tsa leboya di dumella basweu feela.
- Sephetho se ile sa ngolwa Molaong wa Afrika Borwa (South Africa Act), o ileng wa fetiswa ke Palamente ya Manyesemane ka 1909.
Speaker notes
Ena ke pelo ya tlhahlobo ya karolo ya Kopano ya thuto. Hatisa kgethollo: molaotheo wa Maafrika Borwa kaofela o ile wa ngoloa feela ke banna ba basweu mme bakeng sa bona. Tumellano ya tokelo ya ho vouta (vouto ya Cape e nang le ditlhoko kgahlano le ya leboya ya basweu feela) e bohlokwa - e bontsha kamoo kgethollo ya morabe e ileng ya kenngwa mothehong wa naha. Ela hloko hore baemedi ba Makhaladi le Maafrika (ho kenyeletswa W.P. Schreiner) hamorao ba ile ba ya London ho ilo ipelaetsa, ntle le katleho. [SME] Netefatsa dintlha tsa baemedi ba boipelaetso ba London.
Kopano ya Afrika Borwa (Union of South Africa)
Ka la 31 Motsheanong 1910 dikoloni tse nne di ile tsa fetoha naha e le nngwe - naha e ipusang (dominion) ka hara Mmusomoholo wa Manyesemane.
Kopano ya Afrika Borwa e ile ya kopanya Cape, Natal, Transvaal le Orange Free State hore e be naha e le nngwe e ipusang. Louis Botha, eo pele e neng e le general oa Maburu, o ile a fetoha Tonakgolo ya pele, Jan Smuts e le letona le ka sehloohong - poelano ya basweu, e fihletsweng ka ditshenyehelo tsa bongata ba batho ba batsho.
- Matla a dipolotiki a ne a le matsohong a bonyane ba basweu; bongata ba batho ba batsho ba ile ba qheleloa ka thoko dipolotiking tsa bohareng.
- Pretoria e ile ya fetoha motse-moholo wa tsamaiso, Cape Town motse-moholo wa molao (legislative) mme Bloemfontein motse-moholo wa boahlodi.
- Kopano e ile ya theha metheo ya dipolotiki e neng e tla hlahisa kgethollo (segregation) hamorao mme, ho tloha 1948, apartheid.
Speaker notes
Kwala mokgahlelo wa dipolotiki: bahlabani ba basweu ba ntwa (Botha le Smuts e ne e le di-general tsa Maburu) jwale ba ne ba busa naha e ipusang ya Manyesemane. Hatisa ho makatsa le ho se loke ho ka sehloohong - poelano pakeng tsa babui ba Senyesemane le Seafrikanse ba basweu e ile ya hahwa holim'a ho qheleloa ka thoko ha bongata ba Maafrika, Makhaladi le Maindia. Tumellano ya metse-moholo e meraro e bontsha ho ngangisana pakeng tsa dikoloni. Hula mola o lebang pele ho Molao wa Naha wa Batho ba Batsho wa 1913 (Natives Land Act) mme qetellong apartheid.
Seo ntwa le Kopano di se siileng morao
Diketsahalo tsa 1899-1910 di ile tsa beha mohlala wa Afrika Borwa ya lekgolo la bo20 la dilemo.
Naha e laolwang ke basweu
Kopano e ile ya tiisa puso ya bonyane mme ya qhelela bongata ba batho ba batsho ka thoko dipolotiking tsa naha.
Kganyetso ya Maafrika e a hola
Kgethollo e ile ya thusa ho tsosa dipolotiki tse ntjha tse hlophisitsweng - SANNC, e bileng pele ho ANC, e ile ya thehwa ka 1912.
Mohopolo o arohaneng
Dikampe di ile tsa matlafatsa bochaba ba Maafrikanere, ha mahlomola a Batsho a ile a hlokomolohuwa nako e telele - histori e phehisanwang.
Speaker notes
Sebedisa dikarata tsena tse tharo ho ithuta tsebo ya FET ya ho hlahloba diphello nakong e kgutshwane le e telele. Bontsha hore kgethollo e ileng ya raloa Kopanong e ile ya susumetsa ka ho toba ho thehwa ha South African Native National Congress (SANNC) ka 1912. Kgutlela potsong e tataisang ya thuto: ke mang ya ileng a rua le ya ileng a lahlehelwa? Poelano pakeng tsa basweu e ile ya tla ka ditshenyehelo tsa ditokelo tsa bongata, mme ho se loke hoo ho ile ha bopa tsohle tse ileng tsa latela.
Tlhahlobo: Ntwa ya Afrika Borwa le Kopano
Ntwa ya kgauta le mmusomoholo e ile ya fella ka kgotso le Kopano tse ileng tsa kopanya basweu mme tsa qhelela bongata ba batho ba batsho ka thoko.
Pakeng tsa 1899 le 1910 Afrika Borwa e ile ya tloha ntweng e senyang ya mmusomoholo, ka hara dikampe tsa kokoano tse ileng tsa bolaya dikete tse mashome tsa baahi ba merabe yohle, ho ya nahang e kopaneng e hahilweng holim'a matla a dipolotiki a basweu. Sebedisa dipotso tse ka tlase ho kopanya le ho ngangisana ka bopaki.
Q. Hlalosa kamoo dintlha tsa moruo le tsa dipolotiki di ileng tsa kopana ho baka Ntwa ya Afrika Borwa ya 1899-1902. (8 marks)
Q. Hlahloba botshepehi le molemo wa ditlaleho tsa Emily Hobhouse e le bopaki mabapi le dikampe tsa kokoano. (6 marks)
Q. Kopano ya 1910 e ile ya kopanya Afrika Borwa ho fihlela bokae? Bua ka ya ileng a kenyeletswa le ya ileng a qhelelwa ka thoko. (10 marks)
Speaker notes
Dipotso tse tharo di bonahatsa mekgwa ya tlhahlobo ya CAPS FET: tlhaloso ya sesosa-le-sephetho, mosebetsi wa ho hlahloba mohlodi, le kganganisano e atolositsweng ya 'ho fihlela bokae'. Kgothaletsa baithuti hore ba sebedise bopaki bo tswang thutong yohle mme ba fihlele kahlolo e tsheheditsweng ho ena le ho thathamisa dintlha feela. Ba hopotse hore sehlooho sena se hlophisa dikarolo tse latelang ka kgethollo, Molao wa Naha wa 1913 (Land Act) le ho phahama ha bochaba ba Maafrika.
- Grade
- Grade 10
- Subject
- History
- CAPS topic
- The South African War and Union
- Resource type
- Presentation