Balemi ba Pele ka Borwa bja Afrika
Mengwageng ye ka bago 1 700 go ya go 2 000 ye e fetilego, malapa a balemi a ile a dula naga, a boloka dikgomo gomme a šoma ka tshipi.
Speaker notes
Amogela barutwana. Hlaloša gore pele ga metse le ditoropo, balemi ba pele ba ile ba tla go dula ka Borwa bja Afrika. Thutong ye re tla utolla gore e be e le bomang, ba be ba bjala eng, ke ka baka la eng dikgomo di be di le bohlokwa kudu, le gore ba be ba dira didirišwa ka tshipi bjang. Potšišo ye e potlakago ya go thoma: o nagana gore polasa e be e lebelega bjang mengwageng ye 2 000 ye e fetilego?
Balemi ba pele e be e le baboledi ba Sebantu
Ba ile ba tsena ka Borwa bja Afrika magareng ga mengwaga ye ka bago 2 000 le 1 700 ye e fetilego.
Balemi ba pele ba be ba bolela maleme a Sebantu. Ke lapa la maleme ao isiZulu, isiXhosa, Setswana le Sesotho di golago go ona. Balemi ba ile ba huduga ka boleta ba ya borwa nageng ye gomme ba e dira legae la bona.
- Ba be ba dula ka ditšhaba tše di eteletšwego pele ke kgoši - ga se ra swanela go di bitša 'merafe'.
- Ditšhaba tša bona di be di kgona go gola, go fetoga le go huduga ge nako e dutše e feta.
- E be e le balemi ba bohlale, baagi le badiri ba tshipi.
Speaker notes
Ruta lentšu baboledi ba Sebantu ka bonolo: le ra batho bao ba boletšego maleme a a swanago, bagologolo ba maleme a mantši a Afrika Borwa lehono. Ntlha ye bohlokwa ye e swanetšego go swarwa ka hlokomelo go tšwa go CAPS le SAHO: efoga lentšu 'morafe'. Le šišinya ka phošo gore batho ga se ba ka ba fetoga. Šomiša 'setšhaba' goba 'bogoši' sebakeng sa lona. Gatelela gore ba e be e le batho ba nago le bokgoni le ba bohlale.
Lebaka leo re e bitšago Mengwaga ya Tshipi
Ke nako yeo batho ba bego ba dira didirišwa le dibetša tša bona ka tshipi.
Bo-radihistori ba bitša se Mengwaga ya Tshipi ka gobane batho ba ile ba ithuta go dira dilo ka tshipi. Eupša balemi ba dirile mo gontši go feta go šoma tshipi - ba bjetše dibjalo, ba boloka diphoofolo gomme ba aga metsana. Ka gona re ba bitša gape balemi goba balemi ba temo.
- Re ithuta ka bona go tšwa go baepolli ba dintho tša kgale (archaeologists) bao ba epago metsana ya kgale.
- Ba hwetša dikoto tša dipitša, didirišwa tša tshipi, dipheta le mešwao ya dintlwana.
- Dika tše di re botša ka moo batho ba bego ba phela ka gona kgalekgale, gaešita le ntle le dipuku.
Speaker notes
Hlaloša gore 'Mengwaga ya Tshipi' ke fela leina le le thušago - batho pele ga tšohle e be e le balemi. Tsebiša thuto ya dintho tša kgale (archaeology) ka boemo bja Mphato wa 5: borasaense ba epa ka šedi gomme ba ithuta dilo tšeo batho ba di tlogetšego. Botšiša barutwana gore ke leswao lefe leo ba tlago le nyaka go hlatsela gore motsana o kile wa ba gona nageng.
Go dula nageng
Balemi ba be ba swanetše go dula lefelong le tee nako ye e lekanego ya go bjala le go buna.
Go dira mašemo, balemi ba be ba rema mehlare le bjang bjo botelele gomme ba di fiša. Molora o be o dira mmu o nonne bakeng sa go bjala. Se se bitšwa go rema le go fiša (slash and burn). Ba be ba dula mengwaga, eupša ka nako ye nngwe ba be ba huduga ge naga e fedišitšwe bjang ke diphoofolo tše dintši (overgrazed) - ge diphoofolo tše dintši kudu di jele bjang ka moka.
- Ba be ba lokiša naga go bjala dibjalo le go aga magae.
- Ba be ba aga dintlwana le maboto go boloka dikgomo tša bona di bolokegile.
- Ge mmu goba mafulo di fela, ba be ba nyaka naga ye mpsha.
Speaker notes
Hlaloša go rema le go fiša ka tsela ye bonolo gomme o hlokomele gore balemi, go fapana le batsomi-bakgoboketši, ba be ba swanetše go dula fase go lema dijo. Tsebiša 'go fedišwa ga bjang (overgrazed)' ka tlhaloso ya pukuntšu: ge go na le diphoofolo tše dintši kudu, bjang ga bo na nako ya go mela gape. Kgokaganya le go hlokomela naga lehono - sebaka sa poledišano ye kopana ka mekgwa ye botse.
Go kopana le Khoikhoi le San
Balemi ba pele ga se ba fihla nageng ye e se nago selo - batsomi-bakgoboketši le badiši ba be ba šetše ba le mo.
Balemi ba be ba abelana naga le batsomi-bakgoboketši ba San le badiši ba Khoikhoi. Ba be ba thušana gomme ba ananya (barter) - go fapantšha dithoto ntle le tšhelete. Dinakong tše boima tša komelelo, go abelana mo go be go swaretše bohle.
- Balemi ba tlišitše didirišwa tša tshipi le mekgwa ye mempsha ya go lema dijo.
- Khoikhoi le San ba abelane tsebo ya dimela le dihlare.
- Medumo ya go tlanya (click) ka maleme a Senguni lehono e tšwa maleme a Khoisan.
Speaker notes
Ye ke kgopolo ye bohlokwa ya CAPS: balemi ba fihlile nageng yeo San le Khoikhoi ba bego ba šetše ba dula go yona, gomme dihlopha gantši di be di šomišana. Ruta 'ananya (barter)' go tšwa pukuntšung: go fapantšha dithoto goba thušo ntle le tšhelete. Ntlha ya medumo ya go tlanya ke mohlala o mobotse, o gopolegago wa go abelana ga setšo seo se sa bopago maleme le lehono. Swara ka tlhompho - se e be kudu kanegelo ya tirišano le phapantšho, e sego kgohlano fela.
Go phela ka malapeng a a dutšego
Balemi ba agile magae a a sa fetogego gomme ba phela mmogo ka gare ga malapa.
Go be go nyakega diatla tše dintši mašemong, ka gona malapa a be a phela kgauswi ka lapa (homestead). Dintlo tša bona gantši di be di le dikologo, di dirilwe ka ditena tša leraga di na le marulelo a bjang, goba dintlwana tša mokgwapa tše di logilwego ka bjang. Ka gare ga maboto go be go na le dintlwana, mabolokelo a dijo le lefelo le le bolokegilego la dikgomo.
- Sehlopha sa malapa se be se ka bopa bogoši (chiefdom) bjo bo eteletšwego pele ke kgoši.
- Kgoši o be a hlokomela kgwebo gomme a abelana dithoto ka toka.
- Setšhaba ka moka se be se šoma mmogo nakong ya puno.
Speaker notes
Hlaloša lapa: dintlwana tše dikologo go dikologa lešaka la dikgomo la magareng - moralo woo baepolli ba dintho tša kgale ba sa o hwetšago le lehono. Tsebiša 'bogoši (chiefdom)' le 'kgoši' go tšwa pukuntšung, o gopotša barutwana gore kgoši o be a abelana dithoto le go rulaganya kgwebo, le gore bogoši bo be bo ka gola, bo fokotšega le go fetoga. Botšiša gore ke ka baka la eng go dula kgauswi go be go thuša malapa a balemi.
Mošomo wa banna, basadi le bana
Ka setšhabeng sa balemi mongwe le mongwe o be a na le mošomo wa go dira.
Banna le bašemane
Ba be ba diša le go šireletša dikgomo, ba tsoma diphoofolo tša naga gomme ba šoma tshipi.
Basadi le banenyana
Ba be ba hlokomela dibjalo, ba tloša mengwang mašemong, ba apea, ba hlwekiša gomme ba ga meetse.
Bana
Ga se ba ka ba ya sekolong - ba ithutile bokgoni bja bona ka go thuša batho ba bagolo.
Speaker notes
Hlaloša gore mešomo e be e arogantšwe magareng ga banna, basadi le bana, le gore bana ba be ba ikgantšha go thuša ba sa le banyenyane. Bolela ka boleta gore ge ba se sale bafsa ba be ba tsena lebollo - moletlo wa go amogelwa bophelong bja bagolo. Boloka se se le bokopana e bile o le tlhompho, ka ge se le setšo se sephiri le se sekgethwa. Hlohleletša barutwana go bapetša mešomo ye le mešongwana ya malapa lehono.
Dibjalo tšeo ba bego ba di bjala
Balemi ba pele ba be ba bjala mabele gomme ba boloka diphoofolo bakeng sa dijo.
Dibjalo tša bona tše pedi tše kgolo e be e le mabele (sorghum) le leotša (millet). Mabele a a be a šilwa go dira bupi bja go dira bogobe goba bjala. E be e le balemi ba boiphedišo (subsistence farmers) - ba be ba bjala fela mo go lekanego malapa a bona. Ge puno e le botse kudu, ba be ba ananya mašaledi le dihlopha tše dingwe.
- Mabele a be a bolokwa ka diroto goba ka melete ye e epilwego mo mmung.
- Ba be ba boloka gape dikgogo, dinku le dipudi bakeng sa mae, maswi le nama.
- Ka morago, ka morago ga bo-1500, mmidi le korong di ile tša okeletšwa mašemong a bona.
Speaker notes
Ruta dibjalo tše pedi tša bohlokwa, mabele le leotša, le lentšu la pukuntšu 'molemi wa boiphedišo (subsistence farmer)': motho yo a lemago fela mo go lekanego lapa la gagwe. Kgokaganyo ye botse le bophelo bja letšatši le letšatši: bogobe bjo Maafrika Borwa a mantši a bo jago lehono bo tšwa setšong se se setelele sa temo. Ela hloko gore mmidi le korong di tlile ka morago, ka morago ga go kopana le Maeurope ka bo-1500, ka gona ga se karolo ya mašemo a pele.
Lebaka leo dikgomo di bego di le bohlokwa kudu
Dikgomo e be e le leswao la lehumo gomme di be di šomišwa mekgweng ye bohlokwa kudu.
Dikgomo di be di fa nama, maswi le letlalo, eupša di be di ra go feta dijo. Go ba le dikgomo tše dintši go be go bontšha gore motho o humile e bile o bohlokwa. Dikgomo di be di fiwa manyalong le mabitleng gomme di šomišwa mekgweng ye mebedi ye e kgethegilego.
- Mafisa: motho yo humilego o be a adima dikgomo, se se agago tlhompho le bogwera.
- Lobola (magadi): dikgomo di be di fiwa lapa la monyadiwa go hlompha lenyalo.
- Lobola e sa dutše e le setšo se se hlomphegago Afrika Borwa le lehono.
Speaker notes
Hlaloša gore dikgomo e be e le mothewa wa lehumo le tlhompho, e sego dijo fela. Ruta mafisa (go adima dikgomo go aga dikamano tše dibotse) le lobola (magadi a a fiwago lapa la monyadiwa) ka boemo bjo bonolo bja Mphato wa 5. Gatelela gore lobola ke setšo se se sa phelago se se sa hlomphegago le lehono - go kgokaganya histori le malapa le ditšhaba tša barutwana.
Go dira didirišwa ka tshipi
Balemi ba pele ba be ba epa tshipi go tšwa maswikeng gomme ba e bopa go ba didirišwa tše di holago.
Leswika la tshipi (iron ore) le hwetšwa ka maswikeng. Balemi ba be ba le epa, ke moka ba le ruthetša ka weso ye e fišago (furnace) go fihlela le fetoga tshipi ya seela. Se se bitšwa go tološa tshipi (smelting). Banna ba nago le bokgoni ba be ba bopa tshipi go ba dintlhora tša marumo, megoma, dilepe le dinoto, gomme ba dira mabenyabenya ka tshipi le mphiri.
- Megoma le dilepe tša tshipi di dirile go lokiša naga le go lema go bonolo kudu.
- Ba bopile gape dipitša tše dibotse tša letsopa - go swana le Dihlogo tša Lydenburg (Lydenburg Heads) tše di tumilego.
- Dihlogo tše šupago tša Lydenburg di dirilwe mo e ka bago 500 CE, mengwageng ye e fetago 1 500 ye e fetilego.
Speaker notes
Hlaloša go tološa tshipi ka bonolo: go ruthetša leswika go fihlela tshipi e tološega, ke moka o e betla go ba didirišwa. Ela hloko gore didirišwa tša tshipi di dirile temo go ba bonolo - kgato ya nnete ya theknolotši. Tsebiša Dihlogo tša Lydenburg bjalo ka lehumo la bokgabo bja Mengwaga ya Tshipi bjo bo hweditšwego Afrika Borwa. Ge nako e dumela, bolela gore basadi ka setšo ba be ba bewa kgole le weso, e le setšo sa nako yeo - se bolele ka mokgwa wo o se nago le kgethollo bjalo ka nnete ya histori.
Go gweba kgauswi le kgole
Balemi ba pele ba be ba gweba go ralala Afrika e bile le dinaga tša kgole.
Balemi ba be ba gweba ka marangrang a kgwebo (trading networks) - ditsela tšeo batho ba bego ba di sepela go fapantšha dithoto. Bagwebi ba be ba fihla lebopong la bohlabela bja Afrika ka lewatle. Maafrika a be a fa gauta, lenaka la tlou le tshipi gomme a amogela dipheta tša galase, dikgapetla, le, ka morago, dijo tše mpsha tša go swana le dipanana le dikhokhonate.
- Ba be ba sa šomiše ditšhelete tša tshipi - dipheta, tshipi, gauta, terata ya mphiri le letswai di be di šomišwa bjalo ka tšhelete.
- Baepolli ba dintho tša kgale ba hweditše dikgapetla tša lewatle le dipheta kgole ka gare ga naga, go hlatsela gore kgwebo e be e le e phatlaletšego.
- Kgwebo e thušitše mafelo a mangwe a bodulo, go swana le Mapungubwe, go huma le go ba le maatla.
Speaker notes
Hlaloša marangrang a kgwebo bjalo ka ditsela tša go sepela tša go fapantšha dithoto. Gatelela gore Afrika e be e kgokagane le lefase le legolo kgalekgale ka kgwebo ya Lewatle la India. Ruta gore dipheta le letswai di be di šoma bjalo ka tšhelete ya pele. Mapungubwe ke mohlala o mobotse wa nnete wa Mphato wa 5 wa lefelo la bodulo le le humilego la kgwebo - e bile e kgokaganya le sehlogo sa mebušo ya Mphato wa 6. [SME] Netefatša dateng tša mathomo tše di tshepšago tša kgwebo ya Lewatle la India lebopong ka boemo bja Mphato wa 5 pele ga tšweletšo.
Lenaneonako la balemi ba pele
- ~2 000-1 700 years ago Balemi ba go bolela Sebantu ba dula ka Borwa bja Afrika
- ~500 CE Dihlogo tša Lydenburg di a dirwa
- From ~1000 CE Mapungubwe o huma ka kgwebo
- 1500s Maeurope a a fihla; mmidi le korong di okeletšwa mapolaseng
Speaker notes
Šomiša lenaneonako go thuša barutwana go beakanya kanegelo. Barutwana ba Mphato wa 5 ba sa aga kwešišo ya dinako tše ditelele, ka gona bapetša 'mengwaga ye e fetilego' le mengwaga ya bona goba ya rakgolo. Ela hloko gore balemi ba be ba le mo mengwaga ye e fetago sekete pele ga Maeurope a fihla ka bo-1500. [SME] Netefatša mantšu a letšatšikgwedi la go thoma la Mapungubwe bakeng sa mphato wo.
Seo re ithutilego sona - le nako ya gago
Balemi ba pele ba bjetše dibjalo, ba rata dikgomo tša bona gomme ba dira didirišwa tša tshipi, ka moka ba abelana naga le batho ba pele.
Balemi ba pele e be e le batho ba go bolela Sebantu bao ba dutšego naga mo e ka bago mengwaga ye 1 700 go ya go 2 000 ye e fetilego. Ba bjetše mabele le leotša, ba boloka dikgomo bjalo ka leswao la lehumo, ba šoma tshipi, gomme ba gweba go ralala Afrika. Ba be ba phela ka bogošing bjo bo dutšego gomme ba abelana naga le San le Khoikhoi.
Q. Bolela dibjalo tše pedi tšeo balemi ba pele ba di bjetšego le phoofolo e tee yeo ba e bolokilego. (3 marks)
Q. Hlaloša mabaka a mabedi a gore ke ka baka la eng dikgomo di be di le bohlokwa kudu go balemi ba pele. (4 marks)
Q. Hlaloša ka moo balemi ba pele ba dirilego didirišwa ka tshipi ka gona. (4 marks)
Speaker notes
Boeletša dikgopolo tše tlhano tše kgolo: gore balemi e be e le bomang, dibjalo tša bona, dikgomo tša bona, go šoma ga bona tshipi le kgwebo ya bona. Šomiša dipotšišo tše tharo bjalo ka mošongwana wo o ngwadilwego goba poledišano ya klase; mekwalo ya maswao e latela setaele sa CAPS. Gopotša barutwana gore sehlogo se se lebiša go Mphato wa 6, moo ba ithutago mebušo ya Mapungubwe, Thulamela le Great Zimbabwe yeo e goletšego go tšwa ditšhabeng tše tša balemi.
- Grade
- Grade 5
- Subject
- History
- CAPS topic
- The first farmers in Southern Africa
- Resource type
- Presentation