Balemi ba Ntlha mo Borwa jwa Aforika
Mo e ka nnang dingwaga tse 1 700 go ya go tse 2 000 tse di fetileng, malapa a balemi a ne a nna mo lefatsheng, a rua dikgomo mme a bereka ka tshipi.
Speaker notes
Amogela baithuti. Tlhalosa gore pele ga metse le ditoropo, balemi ba ntlha ba ne ba tla go nna mo Borwa jwa Aforika. Mo thutong e re ithuta gore e ne e le bomang, ba ne ba lema eng, ke ka ntlha yang dikgomo di ne di le botlhokwa thata, le gore ba ne ba dira didirisiwa ka tshipi jang. Potso e khutshwane ya tshimologo: o akanya gore polase e ne e lebega jang dingwaga tse 2 000 tse di fetileng?
Balemi ba ntlha e ne e le babui ba Sebantu
Ba ne ba fudugela kwa Borwa jwa Aforika mo gare ga dingwaga tse ka nnang 2 000 le 1 700 tse di fetileng.
Balemi ba ntlha ba ne ba bua dipuo tsa Sebantu. Tse ke lelapa la dipuo tse isiZulu, isiXhosa, Setswana le Sesotho di tswang mo go tsona. Balemi ba ne ba fudugela kwa borwa ka iketlo go tsena mo lefatsheng le mme ba le dira legae la bona.
- Ba ne ba nna mo ditšhabeng tse di eteletsweng pele ke kgosi - ga re a tshwanela go ba bitsa 'merafe'.
- Ditšhaba tsa bona di ne di kgona go gola, go fetoga le go fuduga fa nako e ntse e tsamaya.
- E ne e le balemi, baagi le badiri ba tshipi ba ba botlhale.
Speaker notes
Ruta lefoko babui ba Sebantu ka bonolo: le kaya batho ba ba neng ba bua dipuo tse di amanang, borraronamogolo ba dipuo tse dintsi tsa Aforika Borwa gompieno. Ntlha e e botlhokwa e e tshwanelang go tshwarwa ka kelotlhoko go tswa mo CAPS le SAHO: tila lefoko 'morafe' (tribe). Le akantsha ka phoso gore batho ga ba ise ba ke ba fetoge. Dirisa 'setšhaba' kgotsa 'bogosana' mo boemong jwa lona. Gatelela gore bao e ne e le batho ba ba nang le bokgoni le boitseanape.
Lebaka le re le bitsang Motlha wa Tshipi
Ke nako e batho ba neng ba dira didirisiwa le dibetsa tsa bona ka tshipi.
Barutegi ba histori ba bitsa nako eno Motlha wa Tshipi ka gonne batho ba ne ba ithuta go dira dilo ka tshipi. Mme balemi ba ne ba dira go feta go bereka tshipi fela - ba ne ba lema dijalo, ba rua diruiwa mme ba aga metsana. Ka jalo re ba bitsa gape balemi kgotsa batemi.
- Re ithuta ka bona go tswa mo batlhotlhomising ba bogologolo (di-archaeologist) ba ba epang metsana ya bogologolo.
- Ba fitlhela diripa tsa dipitsa, didirisiwa tsa tshipi, dibaga le matshwao a matlwana.
- Dikai tse di re bolelela ka fao batho ba neng ba tshela ka teng bogologolo, le fa go se na dibuka.
Speaker notes
Tlhalosa gore 'Motlha wa Tshipi' ke fela leina le le thusang - batho pele ga tsotlhe e ne e le balemi. Tsenya thuto ya bogologolo (archaeology) mo seemong sa Mophato wa 5: baitsesaense ba epa ka kelotlhoko mme ba ithuta dilo tse batho ba di tlogetseng. Botsa baithuti gore ke sekai sefe se ba ka se batlang go supa gore motsana o kile wa ema mo tshimong.
Go nna mo lefatsheng
Balemi ba ne ba tshwanetse go nna mo lefelong le le lengwe nako e e lekaneng go jala le go roba.
Go dira masimo, balemi ba ne ba rema ditlhare le bojang jo boleele mme ba di fisa. Molora o ne o nontsha mmu gore o siamele go jala. Se se bidiwa go rema le go fisa. Ba ne ba nna dingwaga di le dintsi, mme ka dinako tse dingwe ba ne ba fuduga fa lefatshe le sena go fulwa mo go feteletseng - fa diruiwa tse dintsi thata di ne di jele bojang jotlhe.
- Ba ne ba phepafatsa lefatshe go jala dijalo le go aga magae.
- Ba ne ba aga matlwana le marako go boloka dikgomo tsa bona di babalesegile.
- Fa mmu kgotsa mafulo di fela, ba ne ba batla lefatshe le lesha.
Speaker notes
Tlhalosa go rema le go fisa ka tsela e e motlhofo mme o supe gore balemi, go farologana le batsomi-basela, ba ne ba tshwanetse go nna mo lefelong go lema dijo. Tsenya 'go fulwa mo go feteletseng' ka bokao jwa thanodi: fa go na le diruiwa tse dintsi thata, bojang ga bo na nako ya go gola gape. Golaganya le go tlhokomela lefatshe gompieno - sebaka sa puisano e khutshwane ka boleng.
Go kopana le Khoikhoi le San
Balemi ba ntlha ga ba a ka ba goroga mo lefatsheng le le se nang sepe - batsomi-basela le badisa ba ne ba setse ba le teng.
Balemi ba ne ba abelana lefatshe le batsomi-basela ba San le badisa ba Khoikhoi. Ba ne ba thusana mme ba ananya - go ananya dilo kwa ntle ga madi. Mo dinakong tse di boima tsa leuba, go abelana mo go ne go tshegetsa mongwe le mongwe.
- Balemi ba ne ba tlisa didirisiwa tsa tshipi le ditsela tse disha tsa go lema dijo.
- Khoikhoi le San ba ne ba abelana kitso ya dimela le melemo.
- Medumo ya go kokona (click) mo dipuong tsa Senguni gompieno e tswa mo dipuong tsa Sekhoisan.
Speaker notes
Eno ke kgopolo ya botlhokwa ya CAPS: balemi ba ne ba goroga mo lefatsheng le San le Khoikhoi ba neng ba setse ba nna mo go lona, mme ditlhopha di ne di dirisana gantsi. Ruta 'go ananya' go tswa mo thanoding: go ananya dilo kgotsa thuso kwa ntle ga madi. Ntlha ya medumo ya go kokona ke sekai se sentle se se gopolegang sa go abelana setso se se sa ntseng se bopa dipuo gompieno. Tshwara ka tlotlo - eno e ne e le kgang thata ya tirisano le kananyo, e seng ntwa fela.
Go nna mo malwapeng a a agilweng
Balemi ba ne ba aga magae a a nnelang ruri mme ba nna mmogo mo malwapeng a malapa.
Go ne go tlhokega diatla di le dintsi mo masimong, ka jalo malapa a ne a nna gaufi mmogo mo lelwapeng. Matlo a bona gantsi a ne a le kgolokwe, a dirilwe ka ditena tsa seretse a na le marulelo a bojang, kgotsa matlwana a a kgolokwe a a logilweng ka bojang. Mo teng ga marako go ne go na le matlwana, dipolokelo tsa dijo le lefelo le le babalesegileng la dikgomo.
- Setlhopha sa malwapa se ne se ka bopa bogosana jo bo eteletsweng pele ke kgosi.
- Kgosi e ne e tlhokomela kgwebo mme e aba dilo ka tekatekano.
- Setšhaba sotlhe se ne se dira mmogo ka nako ya thobo.
Speaker notes
Tlhalosa lelwapa: matlwana a kgolokwe a a dikologang lesaka la dikgomo le le fa gare - thulaganyo e batlhotlhomisi ba bogologolo ba sa ntseng ba e fitlhela gompieno. Tsenya 'bogosana' le 'kgosi' go tswa mo thanoding, o gakolola baithuti gore kgosi e ne e aba dilo le go rulaganya kgwebo, le gore bogosana bo ne bo ka gola, bo nyelela le go fetoga. Botsa gore ke ka ntlha yang go nna gaufi mmogo go ne go thusa malapa a balemi.
Tiro ya banna, basadi le bana
Mo setšhabeng sa balemi mongwe le mongwe o ne a na le tiro ya go dira.
Banna le basimane
Ba ne ba disa le go sireletsa dikgomo, ba tsoma diphologolo tsa naga mme ba bereka tshipi.
Basadi le basetsana
Ba ne ba tlhokomela dijalo, ba tlhagola masimo, ba apaya, ba phepafatsa mme ba ga metsi.
Bana
Ba ne ba sa ye sekolong - ba ne ba ithuta bokgoni jwa bona ka go thusa bagolo.
Speaker notes
Tlhalosa gore ditiro di ne di kgaoganngwa magareng ga banna, basadi le bana, le gore bana ba ne ba ikgantsha go thusa go tloga ba sale bannye. Umaka ka bonolo gore fa ba le makau le makgarebe, basha ba ne ba tsena mo thupisong (initiation) - moletlo wa go amogelwa mo botshelong jwa bagolo. Boloka se se le bokhutshwane le ka tlotlo, ka gonne ke ngwao ya sephiri e e boitshepo. Kgothaletsa baithuti go bapisa dikarolo tse le ditiro tsa mo malapeng gompieno.
Dijalo tse ba neng ba di lema
Balemi ba ntlha ba ne ba lema mabele mme ba rua diruiwa go nna dijo.
Dijalo tsa bona tse pedi tse dikgolo e ne e le mabele le leotša. Mabele a a ne a silwa go nna bupi go dira motogo kgotsa bojalwa. E ne e le balemi ba go itshedisa - ba ne ba lema fela mo go lekaneng malapa a bona. Fa thobo e le e ntle thata, ba ne ba ananya se se setseng le ditlhopha tse dingwe.
- Mabele a ne a bolokwa mo diroto kgotsa mo mesimeng e e epilweng mo mmung.
- Ba ne ba rua gape dikoko, dinku le dipodi go bona mae, maši le nama.
- Moragonyana, morago ga bo-1500, mmidi le korong di ne tsa okediwa mo masimong a bona.
Speaker notes
Ruta dijalo tse pedi tsa botlhokwa, mabele le leotša, le lereo la thanodi 'molemi wa go itshedisa': motho yo o lemang fela mo go lekaneng lelapa la gagwe. Kgolagano e ntle le botshelo jwa letsatsi le letsatsi: motogo o Maaforika Borwa a le mantsi a o jang gompieno o tswa mo ngwaong e telele eno ya temo. Ela tlhoko gore mmidi le korong di tsile moragonyana, morago ga go kopana le Ma-Yuropa ka bo-1500, ka jalo ga se karolo ya masimo a bogologolo.
Lebaka le dikgomo di neng di le botlhokwa thata
Dikgomo e ne e le sesupo sa lehumo mme di ne di dirisiwa mo mekgweng e e botlhokwa thata.
Dikgomo di ne di naya nama, maši le letlalo, mme di ne di raya go feta dijo fela. Go nna le dikgomo tse dintsi go ne go supa gore motho o humile ebile o botlhokwa. Dikgomo di ne di newa kwa manyalong le mo diphitlhong mme di dirisiwa mo mekgweng e mebedi e e kgethegileng.
- Mafisa: mohumi o ne a adima dikgomo, mo go neng go aga tlotlo le botsalano.
- Lobola (bogadi): dikgomo di ne di newa lelapa la monyadiwa go tlotla lenyalo.
- Lobola e sa ntse e le mokgwa o o tlotlwang mo Aforika Borwa gompieno.
Speaker notes
Tlhalosa gore dikgomo e ne e le pelo ya lehumo le tlotlo, e seng dijo fela. Ruta mafisa (go adima dikgomo go aga dikamano tse di siameng) le lobola (bogadi jo bo newang lelapa la monyadiwa) mo seemong se se bonolo sa Mophato wa 5. Gatelela gore lobola ke mokgwa o o tshelang o o sa ntseng o tlotlwa gompieno - o golaganya histori le malapa le ditšhaba tsa baithuti.
Go dira didirisiwa ka tshipi
Balemi ba ntlha ba ne ba epa tshipi mo majeng mme ba e bopa go nna didirisiwa tse di mosola.
Leje la tshipi (iron ore) le fitlhelwa mo majeng. Balemi ba ne ba le epa, mme ba le fisa mo sebešong se se molelo go fitlha tshipi e nyerologa ya nna seedi. Se se bidiwa go tološa tshipi. Banna ba ba nang le bokgoni ba ne ba bopa tshipi go nna dintlha tsa marumo, megoma, dilepe le dihama, mme ba dira mekgabo ka tshipi le koporo.
- Megoma le dilepe tsa tshipi di ne di dira gore go nne bonolo thata go phepafatsa lefatshe le go lema.
- Ba ne ba bopa gape dipitsa tse dintle tsa letsopa - jaaka Ditlhogo tsa Lydenburg tse di tumileng.
- Ditlhogo tsa Lydenburg tse supa di ne tsa dirwa mo e ka nnang 500 CE, dingwaga tse di fetang 1 500 tse di fetileng.
Speaker notes
Tlhalosa go tološa tshipi ka bonolo: go fisa leje go fitlha tshipi e nyerologa, go tswa foo o e itaya go nna didirisiwa. Ela tlhoko gore didirisiwa tsa tshipi di ne di dira temo go nna bonolo - kgato e kgolo ya thekenoloji. Tsenya Ditlhogo tsa Lydenburg jaaka lehumo la botsweretshi jwa Motlha wa Tshipi le le fitlhetsweng mo Aforika Borwa. Fa nako e letla, umaka gore ka setso basadi ba ne ba fapogisiwa go sebešo, mokgwa wa nako eo - se bue ka tsela e e sa tseyeng letlhakore jaaka ntlha ya histori.
Go gwebisa gaufi le kgakala
Balemi ba ntlha ba ne ba gweba go ralala Aforika le tota le dinaga tse di kgakala.
Balemi ba ne ba gweba go ralala ditsela tsa kgwebo - ditsela tse batho ba neng ba di tsamaya go ananya dilo. Bagwebi ba ne ba fitlha kwa lotshitshing lwa botlhaba jwa Aforika ka lewatle. Maaforika a ne a naya gauta, lonaka lwa tlou le tshipi mme a amogela dibaga tsa galase, dikhwa le, moragonyana, dijo tse disha jaaka dipanana le makokonate.
- Ba ne ba sa dirise madi a tshipi (dikhoin) - dibaga, tshipi, gauta, terata ya koporo le letswai di ne di dirisiwa jaaka madi.
- Batlhotlhomisi ba bogologolo ba fitlhetse dikhwa tsa lewatle le dibaga kwa teng ga lefatshe, mo go supang gore kgwebo e ne e le kgolo.
- Kgwebo e ne e thusa mafelo mangwe a bonno, jaaka Mapungubwe, go huma le go nna le maatla.
Speaker notes
Tlhalosa ditsela tsa kgwebo jaaka ditsela tsa go tsamaya tsa go ananya dilo. Gatelela gore Aforika e ne e golagane le lefatshe le legolo bogologolo ka kgwebo ya Lewatle la India. Ruta gore dibaga le letswai di ne di dira jaaka madi a bogologolo. Mapungubwe ke sekai se sentle sa mmatota sa Mophato wa 5 sa lefelo la bonno le le humileng la kgwebo - mme se golaganya le setlhogo sa magosi sa Mophato wa 6. [SME] Netefatsa matlha a a ikanyegang a ntlha a kgwebo ya lotshitshi lwa Lewatle la India mo seemong sa Mophato wa 5 pele ga tlhagiso.
Tatelano ya dinako ya balemi ba ntlha
- ~2 000-1 700 years ago Balemi ba babui ba Sebantu ba nna mo Borwa jwa Aforika
- ~500 CE Ditlhogo tsa Lydenburg di a dirwa
- From ~1000 CE Mapungubwe e huma ka kgwebo
- 1500s Ma-Yuropa a a goroga; mmidi le korong di okediwa mo masimong
Speaker notes
Dirisa tatelano ya dinako go thusa baithuti go beya kgang ka thulaganyo. Baithuti ba Mophato wa 5 ba sa ntse ba aga kutlwisiso ya dipaka tse ditelele tsa nako, ka jalo bapisa 'dingwaga tse di fetileng' le dingwaga tsa bona kgotsa tsa ngwana-monomagolo. Ela tlhoko gore balemi ba ne ba le fano dingwaga tse di fetang sekete pele ga Ma-Yuropa a goroga ka bo-1500. [SME] Netefatsa mafoko a letlha la tshimologo la Mapungubwe mo mophatong ono.
Se re se ithutileng - le nako ya gago
Balemi ba ntlha ba ne ba lema dijalo, ba tlotla dikgomo tsa bona mme ba dira didirisiwa tsa tshipi, botlhe ba ntse ba abelana lefatshe le batho ba pele.
Balemi ba ntlha e ne e le batho ba babui ba Sebantu ba ba neng ba nna mo lefatsheng mo e ka nnang dingwaga tse 1 700 go ya go tse 2 000 tse di fetileng. Ba ne ba lema mabele le leotša, ba rua dikgomo jaaka sesupo sa lehumo, ba bereka ka tshipi, mme ba gweba go ralala Aforika. Ba ne ba nna mo magosaneng a a nnileng mme ba abelana lefatshe le San le Khoikhoi.
Q. Bolela dijalo tse pedi tse balemi ba ntlha ba neng ba di lema le seruiwa se le sengwe se ba neng ba se rua. (3 marks)
Q. Tlhalosa mabaka a mabedi a dikgomo di neng di le botlhokwa thata ka ona mo baleming ba ntlha. (4 marks)
Q. Tlhalosa ka fao balemi ba ntlha ba neng ba dira didirisiwa ka tshipi ka teng. (4 marks)
Speaker notes
Boeletsa dikgopolo tse tlhano tse dikgolo: gore balemi e ne e le bomang, dijalo tsa bona, dikgomo tsa bona, tiro ya bona ya tshipi le kgwebo ya bona. Dirisa dipotso tse tharo jaaka tirwana e e kwadilweng kgotsa puisano ya klase; boleng jwa maduo bo latela mokgwa wa CAPS. Gakolola baithuti gore setlhogo se se isa kwa Mophatong wa 6, kwa ba ithutang magosi a Mapungubwe, Thulamela le Great Zimbabwe a a golang go tswa mo ditšhabeng tse tsa balemi.
- Grade
- Grade 5
- Subject
- History
- CAPS topic
- The first farmers in Southern Africa
- Resource type
- Presentation