Ntwa ya ntlha e e neng ya lwelwa go ralala lefatshe lotlhe - le ka fa e neng ya fitlha ka teng mo Aforika Borwa le mo Aforika yotlhe.
Speaker notes
Simolola ka go botsa barutwana se ba se itseng ka ga Dintwa tse Pedi tsa Lefatshe. Tlhalosa gore thuto e e sekaseka Ntwa ya Ntlha ya Lefatshe: gore ke ka lebaka la eng e simolotse, ntwa e ne e ntse jang, le - se se botlhokwa mo go rona - ka fa Maaforika Borwa le Maaforika a mangwe a neng a gogelwa mo ntweng fa gare ga mebuso ya dikgosikgolo ya Yuropa. Baya megopolo e menne: mabaka, ntwa ya mekero, Aforika Borwa le Aforika, le ditlamorago.
Ntwa e e simolotseng kwa Yuropa ka 1914 mme ya lwelwa mo dikontinenteng di le mmalwa go fitlha ka 1918.
Ntwa ya Ntlha ya Lefatshe, e e bidiwang gape jaaka First World War kgotsa 'Ntwa e Kgolo', e ne ya tsaya go tswa ka 28 Phukwi 1914 go ya 11 Ngwanatsele 1918. E ne e le ntwa ya ntlha e e neng ya akaretsa dinaga tse dintsi ka nako e le nngwe, ke ka moo e bidiwang ntwa ya lefatshe.
- E ne ya lwelwa bogolo kwa Yuropa, mme gape kwa Aforika le kwa Botlhaba jo bo Gaufi.
- Masole a le dimilione a ne a tswa mo dikoloning tsa mebuso ya dikgosikgolo ya Yuropa - go akaretsa Aforika Borwa.
- Masole a ka nna dimilione tse robongwe go ya go tse lesome a ne a bolawa, go akaretsa dimilione tsa baagi.
Speaker notes
Gatelela bogolo jwa ntwa. Ka gonne maatla a Yuropa a ne a busa mebuso e megolo ya dikgosikgolo, kgang ya Yuropa e ne ya goga batho go tswa Aforika, Asia, Australia le dikontinente tsa Amerika. Ela tlhoko gore Aforika Borwa e ne e le karolo ya Mmuso wa Dikgosikgolo wa Brithane, ka jalo tshwetso e e dirilweng kwa London e ne e ama batho kwa Kapa le Johannesburg. Dipalo tsa ba ba suleng ke dikakanyo - bomorafe-histori ba naya selekanyo. [SME] Netefatsa selekanyo sa palogotlhe ya ba ba suleng se o batlang barutwana ba se dirise.
Dikgatelelo tse nne tsa nako e telele di ne di golela kwa Yuropa mo dingwageng tse dintsi pele ga 1914.
Bosole (Militarism)
Dinaga di ne tsa aga madira a magolo a lefatshe le a lewatle mme di ne di ikgantsha ka maatla a tsona a bosole.
Dikgolagano (Alliances)
Ditshaba di ne tsa dira ditsholofetso tsa go sireletsana, ka jalo ntwa e le nngwe e ne e ka goga dinaga tse dintsi.
Bokgosikgolo (Imperialism)
Maatla a Yuropa a ne a gaisana go laola dikoloni le didirisiwa go dikologa lefatshe.
Bosetshaba (Nationalism)
Boikgantsho jo bogolo jwa bosetshaba bo ne bo dira gore dinaga di tlhoafalele go itshupa mme di se ka tsa batla go ineela.
Speaker notes
MAIN ke thuso ya go gakologelwa e barutwana ba ka e bolokang bakeng sa tlhatlhobo. Tlhalosa nngwe le nngwe ka sekai se se motlhofo: bosole = kgaisano ya dikepe tsa ntwa fa gare ga Brithane le Jeremane; dikgolagano = ditlhopha tse pedi tse di gaisanang; bokgosikgolo = kgaisano ya dikoloni tsa Aforika; bosetshaba = ditlhopha tse di batlang mebuso ya tsona. Gatelela gore tse e ne e le dikgatelelo tsa morago - ntwa e ne e sa ntse e tlhoka se se e tshwenyang, se se tlang go latela.
Polao e le nngwe e ne ya tshwenya letoto la ditiragalo go ralala dikgolagano tsa Yuropa.
Ka 28 Seetebosigo 1914, Archduke Franz Ferdinand, moja-boswa wa setulo sa bogosi jwa Austria-Hungary, o ne a bolawa kwa Sarajevo ke Gavrilo Princip, lekawana la mosetshaba wa Serb wa Bosnia. Austria-Hungary e ne ya latofatsa Serbia.
- Austria-Hungary e ne ya bolela ntwa kgatlhanong le Serbia.
- Russia e ne ya tsoga go sireletsa Serbia; Jeremane ya ema le Austria-Hungary.
- Dikgolagano di ne tsa goga Jeremane, Fora le morago Brithane mo dibekeng di se kae.
Speaker notes
Dirisa setshwantsho sa di-dominoes tse di welang go tlhalosa 'letoto la ditiragalo'. Dira gore go nne pontsheng gore polao e ne e le kgabo, e seng lebaka le le kwa teng - dikgatelelo tsa MAIN di ne tsa dira gore tiragalo e nnye e thunye go nna ntwa e kgolo. Boloka thubakanyo e siametse dingwaga: bolela ntlha ya polao ka tshwanelo o sa neye dintlha tse di boitshegang.
Yuropa e ne ya kgaogana ka ditlhopha tse pedi tse di nang le madira, mme dikoloni tsa tsona di ne tsa gogelwa mo teng le tsona.
Speaker notes
Supa gore Aforika Borwa e ne e lwa ka letlhakoreng la Ba-Allies ka gonne e ne e le karolo ya Mmuso wa Dikgosikgolo wa Brithane. Gakolola barutwana gore Italy tota e ne ya simolola mo kgolaganong le Jeremane mme ya kopana le Ba-Allies ka 1915 - sekai se se siameng sa ka fa dikgolagano di neng di ka fetoga ka teng. Boloka mananeo a le makhutshwane; kgopolo ya konokono ke 'ditlhopha tse pedi tse di gaisanang tse nngwe le nngwe e neng ya goga ditsala le dikoloni tsa yona'.
Mo bontsing jwa ntwa matlhakore a mabedi a ne a tshwaretswe a lebane mo mekerong e meleele.
Kwa Western Front kwa Fora le Belgium, masole a ne a epa mekero e e boteng mme a e sireletsa ka dingwaga. Lefelo le le bulegileng le le kotsi le le neng le le fa gare ga matlhakore a mabedi le ne le bidiwa 'no man's land' (lefatshe la ga ope). Ga go letlhakore le le neng le ka phunyeletsa motlhofo, ka jalo ntwa ya nna kgotlhang e telele e e bolayang.
- Masole a ne a tshela le seretse, magotlo, malwetse le serame mo mekerong.
- Ditlhaselo go ralala no man's land gantsi di ne di ja matshelo a diketekete bakeng sa lefatshe le lennye.
- Mofuta o wa ntwa ke lebaka la go bo masole a le mantsi a sule mo Ntweng ya Ntlha ya Lefatshe.
Speaker notes
Thusa barutwana go akanya botshelo jwa letsatsi le letsatsi: serame, metsi, go tshosa, go lapisa ka nako e telele mme go boitshega ka nako ya ditlhaselo. Tlhalosa kgotlhang - ka dithunya tsa metshini le terata ya meetlwa di sireletsa mokero mongwe le mongwe, go taboga go ralala no man's land go ne go batla go nna go ipolaya, ka jalo ntwa e ne e sa tsamaye sepe ka dingwaga. Se se golaganya le lebaka la go bo dipalo tsa ba ba suleng di ne di le kwa godimo thata.
Metshini e meshwa e ne ya dira gore Ntwa ya Ntlha ya Lefatshe e bolaye go feta ntwa nngwe le nngwe pele ga yona.
Dithunya tsa metshini
Di ne di kgona go thuntsha dikolo tse makgolo ka motsotso, di dira gore ditlhaselo go ralala lefatshe le le bulegileng di bolaye.
Kgase e e botlhole
Maru a dikhemikale a a neng a kgama le go foufatsa masole mo mekerong.
Ditanka
Dikoloi tse di sireletsegileng tse di agilweng go kgabaganya mekero le terata ya meetlwa.
Difofane le dikepe tsa ka fa tlase ga metsi
Difofane di ne di tlhola le go latlha dibomo; dikepe tsa ka fa tlase ga metsi di ne di tlhasela dikepe kwa lewatleng.
Speaker notes
Tlhalosa gore intaseteri le saense, tse di neng di ka tokafatsa botshelo jwa letsatsi le letsatsi, di ne tsa fetolelwa go dira ntwa e bolaye go feta. Kgase e e botlhole ke setlhogo se se tshwenyang - se tlhagise ka boammaaruri e le sebetsa se se bakileng pogo e kgolo, e leng bontlhanngwe lebaka la go bo se ne sa iletswa moragonyana ka tumalano ya boditshabatshaba. Botsa barutwana: thekenoloji e ntshwa e fetotse mokgwa wa go lwa dintwa jang?
Jaaka karolo ya Mmuso wa Dikgosikgolo wa Brithane, Kopano e ncha ya Aforika Borwa e ne ya gogelwa mo kgotlhang.
Kopano ya Aforika Borwa e ne e le teng fela go tloga ka 1910. Fa Brithane e tsena mo ntweng ka 1914, Kopano e ne ya tsena ka letlhakoreng la Ba-Allies. Tonakgolo Louis Botha le motlatsi wa gagwe Jan Smuts - boo-bobedi e le bagolwane ba Maburu ba pele - ba ne ba dumela go lwela Brithane le go tlhasela dikoloni tsa Jeremane tse di gaufi mo Aforika.
- Brithane e ne ya kopa Aforika Borwa go tlhasela German South West Africa e e bapileng.
- Botha le Smuts ba ne ba eteletse pele maiteko a ntwa a Aforika Borwa.
- Ga se Maaforika Borwa otlhe a a neng a dumalana le go lwela Brithane.
Speaker notes
Supa go se utlwane ga gore Botha le Smuts ba ne ba lwa KGATLHANONG le Brithane mo Ntweng ya Aforika Borwa (Anglo-Boer) e ne e ka nna dingwaga di le lesome pele fela, mme jaanong ba eteletse pele Aforika Borwa go lwela Brithane. Se se thusa go tlhalosa lebaka la go bo Maafrikanere bangwe ba ne ba ikutlwa ba okilwe - se se bayang slaete e e latelang ka botsuolodi jwa 1914. 'German South West Africa' ke Namibia ya gompieno.
Bangwe ba Maafrikanere ba ne ba gana go lwela mmuso wa dikgosikgolo o ba neng ba sa tswa go o lwantsha.
Maafrikanere a le mantsi a ne a santse a na le dikgakologelo tse di botlhoko tsa Ntwa ya Aforika Borwa (1899-1902) kgatlhanong le Brithane e e sa tswang go fela. Fa mmuso o ipaakanyetsa go tlhasela German South West Africa, bangwe ba ne ba tsoga ka botsuolodi jo bo nang le dibetsa. Bo ne bo eteletswe pele ke bagolwane ba Maburu ba ba jaaka Christiaan de Wet le Manie Maritz.
- Botha le Smuts ba ne ba dirisa madira a mmuso go fedisa botsuolodi.
- Botsuolodi bo ne jwa fenngwa mo dikgweding di se kae.
- De Wet moragonyana o ne a fitlhelwa a le molato wa boferehi (treason) ka seabe sa gagwe mo go jona.
Speaker notes
Dirisa se go supa gore Aforika Borwa e ne e sa kopana ka ntwa. Tlhalosa 'botsuolodi' le 'boferehi' ka mafoko a a motlhofo. Tshwara ka kelotlhoko: e ne e le kgaogano e e botlhoko fa gare ga Maaforika Borwa e e neng ya nna ka bonako morago ga Ntwa ya Anglo-Boer. Ntlha ya barutwana ke gore tshwetso ya go lwela Brithane e ne e sa dumelane ke botlhe kwa gae. [SME] Netefatsa lenaneo la baeteledipele ba botsuolodi le matlha kgatlhanong le mothopo wa SAHO pele ga tlhagiso.
Ntwa e ne e se kwa Yuropa fela - e ne ya fitlha go ralala Aforika e e kwa borwa le e e kwa botlhaba.
Madira a Aforika Borwa a ne a tlhasela German South West Africa (Namibia ya gompieno), e e neng ya ineela ka 1915 mme ya bewa ka fa tlase ga taolo ya Aforika Borwa. Smuts o ne a laola madira a Ba-Allies kgatlhanong le madira a Jeremane kwa German East Africa (tikologong ya Tanzania ya gompieno).
- Matsholo a Aforika a ne a ikaega thata ka masole, ditlhodi le badiri ba Baaforika.
- Malwetse le sekgala se se seleele di ne tsa dira gore matsholo a a nne thata thata.
- German South West Africa e ne ya sala ka fa tlase ga puso ya Aforika Borwa ka dingwagakgolo moragonyana.
Speaker notes
Gatelela gore Aforika ka boyona e ne e le lefelo la ntwa ka gonne mebuso ya dikgosikgolo ya Yuropa e ne e na le dikoloni fano. Baaforika ba ne ba dira bontsi jwa go rwala, go aga le go lwa, gantsi ba sa amogelwe. Se se golaganya ntwa ya lefatshe ka tlhamalalo le kgaolo ya rona. [SME] Netefatsa maina a mafelo a a tshwanang (German East Africa / Tanganyika / Tanzania) le matlha a matsholo.
Diketekete di ne tsa dira tirelo - le fa dipholisi tsa semorafe di ne di gana ba le bantsi ba bona tshwanelo ya go tshola dibetsa.
South African Native Labour Contingent (SANLC) e ne ya romela banna ba bantsho ba Aforika Borwa kwa Fora, mme ba ne ba sa letlelelwe go tshola dibetsa mme ba bereka jaaka badiri kwa morago ga ntwa. Cape Corps e ne ya letla masole a Mmala go dira tirelo, go akaretsa kwa East Africa le kwa Botlhaba jo bo Gaufi.
Kgang ya SS Mendi e ne ya nna sesupo se se sa feleng sa bopelokgale jwa Maaforika Borwa a bantsho mo ntweng. South African History Online
- Ka Tlhakole 1917 sekepe sa masole SS Mendi se ne sa nwela mo English Channel morago ga kgotlhagano.
- Makgolo a maloko a SANLC a ne a nwela mo masetlapelong.
- Setlhabelo sa bona se gakologelwa gompieno, go akaretsa ka Mendi Decoration of Bravery.
Speaker notes
Se ke kgang ya botlhokwa ya Aforika Borwa. Tlhalosa tshiamololo: banna ba bantsho ba ne ba romelwa go thusa mme ba ne ba ganwa seriti sa go tshola dibetsa ka ntlha ya megopolo ya semorafe ya nako eo. Bolela kgang ya SS Mendi ka tlotlo - ke lefelo la kgakologelo ya bosetshaba. [SME] Netefatsa dipalo tse di tota (e ka nna 21,000 ba SANLC ba dirile tirelo; go feta 600 ba suleng mo Mendi) le dintlha tsa kgotlhagano pele ga tlhagiso.
Ntwa e e itsegeng thata - ebile e e turileng - ya Aforika Borwa mo ntweng.
Ka Phukwi 1916, ka nako ya Ntwa e Kgolo ya Somme kwa Fora, South African Brigade e ne ya laelwa go tshwara le go boloka sekgwa se sennye se se bidiwang Delville Wood. Ba ne ba se boloka ka fa tlase ga tlhaselo e e bogale ka malatsi a le mmalwa, mme ba latlhegelwa ka bogolo.
- Mo Maaforika Borwa a ka nna 3,000 a a neng a tsena, ke makgolo a mannye fela a a neng a araba pitso ya maina morago ga moo.
- Delville Wood e ne ya nna sesupo sa setlhabelo sa Aforika Borwa mo ntweng.
- Sekgopotso se ne sa agiwa moragonyana kwa Delville Wood go tlotla ba ba suleng.
Speaker notes
Delville Wood e botlhokwa mo go ka fa Aforika Borwa e gakologelwang Ntwa ya Ntlha ya Lefatshe ka teng. Fitisa bogolo jwa tatlhegelo o sa galaletse ntwa - bontsi jwa brigade bo ne bo bolailwe, bo gobetse kgotsa bo timetse. Golaganya le gompieno: sekgopotso sa Delville Wood le meletlo ya kgakologelo di boloka kgakologelo e e phela. [SME] Netefatsa palo ya ba ba pholohileng/pitso ya maina le mothopo wa SAHO.
- 1914 Polao kwa Sarajevo; ntwa e simolola; Aforika Borwa e a tsena mme Botsuolodi jwa Maafrikanere bo a simologa
- 1915 German South West Africa e ineela mo madireng a Aforika Borwa
- 1916 Ntwa ya Delville Wood; letsholo la East Africa
- 1917 SS Mendi e a nwela; USA e kopana le Ba-Allies
- 1918 Tumalano ya go emisa ntwa ka 11 Ngwanatsele e fedisa ntwa
- 1919 Tumalano ya Versailles e a saenwa
Speaker notes
Dirisa se go kopanya kgang pele ga ditlamorago. Kopa barutwana go lemoga ditiragalo tsa Aforika Borwa (go tsena 1914, GSWA 1915, Delville Wood 1916, Mendi 1917) di le mo lenaneong la dinako la lefatshe. Se se tiisa kgopolo ya konokono ya thuto: ntwa ya lefatshe e e nang le kamego e maatla ya selegae.
Ntwa e ne ya ema ka 1918, mme tumalano ya kagiso ya 1919 ya bopa lefatshe sesha.
Ntwa e ne ya fela ka tumalano ya go emisa ntwa ka 11 Ngwanatsele 1918. Ka 1919 Tumalano ya Versailles e ne ya latofatsa Jeremane ka ntwa, ya e pateletsa go duela ditefo tsa tshenyo tse dikgolo le go tsaya maikarabelo, mme ya e amoga dikoloni tsa yona. Mokgatlho o moshwa wa League of Nations o ne wa tlhomiwa go leka go thibela dintwa tsa isago, mme Aforika Borwa e ne ya newa taolo ya South West Africa. Bomorafe-histori ba le bantsi ba bolela gore tumalano e e bogale e ne ya thusa go baka bogale jo bo latelang jo bo neng jwa isa kwa Ntweng ya Bobedi ya Lefatshe.
Q. Tlhalosa mabaka a MAIN a nako e telele a Ntwa ya Ntlha ya Lefatshe le ka fa polao kwa Sarajevo e neng ya tshwenya ntwa ka teng. (6 marks)
Q. Tlhalosa gore ntwa ya mekero e ne e ntse jang mme o tlhalose lebaka la go bo masole a le mantsi a sule. (4 marks)
Q. Tlotla ka fa Maaforika Borwa a bantsho le a Mmala a neng a nna le seabe mo ntweng ka teng, o dirisa SANLC, Cape Corps kgotsa SS Mendi jaaka sekai. (6 marks)
Speaker notes
Tswala ka go golaganya lebaka le tlamorago: bofelo jwa ntwa bo ne jwa tlhola kagiso e ba bantsi ba neng ba ikutlwa e sa siamela Jeremane, e jala dipeo tsa Ntwa ya Bobedi ya Lefatshe. Dipotso tse tharo di etsa mekgwa ya CAPS - go gakologelwa go theilweng mo mothopong le go kwala mo gokhutshwane mo go atolositsweng. Di dirise jaaka tiro e e kwadilweng kgotsa puisano ya phaposi. [SME] Netefatsa gore tlhaloso ya gore Versailles e 'bakile' Ntwa ya Bobedi ya Lefatshe e tlhagisiwa e le tlhaloso e e ganetsanwang, e seng nnete e e tlhomameng, mo maemong a mophato ono.
- Grade
- Grade 8
- Subject
- History
- CAPS topic
- World War I (1914-1918)
- Resource type
- Presentation