Ntwa ya mathomo yeo e ilego ya lwiwa lefaseng ka bophara - le ka moo e ilego ya fihlela ka botebo Afrika Borwa le Afrika ka moka.
Speaker notes
Thoma ka go botsisa baithuti seo ba se tsebago ka ga Dintwa tse pedi tsa Lefase. Hlalosa gore thuto ye e lebelela Ntwa ya Lefase ya Pele: gore e thomile ka lebaka lang, ntwa e be e le bjang, gomme - se se bohlokwa go rena - ka moo ma-Afrika Borwa le ma-Afrika a mangwe a ilego a gogelwa ntweng magareng ga mebusomogolo ya Yuropa. Bea ditlhale tse nne: mabaka, ntwa ya megelo, Afrika Borwa le Afrika, le seemo sa morago ga ntwa.
Ntwa yeo e thomilego Yuropa ka 1914 eupsa e ilego ya lwiwa dikontinenteng tse mmalwa go fihla ka 1918.
Ntwa ya Lefase ya Pele, yeo gape e bitswago Ntwa ya Pele ya Lefase goba 'Ntwa ye Kgolo', e tswile go tloga ka 28 Mosegamanye 1914 go fihla 11 Dibatsela 1918. E bile ntwa ya mathomo yeo e akaretsago dinaga tse dintsi gakaakang ka nako e tee, ke ka lebaka leo e bitswago ntwa ya lefase.
- E lwilwe kudu Yuropa, eupsa gape le Afrika le Bohlabela bja Magareng.
- Dimilione tsa mašole di tswile dikoloning tsa mebusomogolo ya Yuropa - go akaretswa le Afrika Borwa.
- Mo e ka bago mašole a dimilione tse senyane go fihla tse lesome a bolailwe, godimo ga dimilione tsa baagi.
Speaker notes
Gatelela bogolo bja ntwa. Ka gobane maatla a Yuropa a be a busa mebusomogolo ye megolo, ngangisano ya Yuropa e ile ya gogela batho ba go tswa Afrika, Asia, Australia le dinaga tsa Amerika. Ela hloko gore Afrika Borwa e be e le karolo ya Mmusomogolo wa Brithania, ka fao phetho ye e dirilwego kua London e amile batho ba Motse-Kapa le Johannesburg. Dipalo tsa bahwi ke ditekanyo - bao ba tsebago histori ba fa tekanyo. [SME] Netefatsa tekanyo ka kakaretso ya palo ya bahwi yeo o nyakago baithuti ba e somise.
Dikgatelelo tse nne tsa nako ye telele di ile tsa gola Yuropa mengwageng ye mentsi pele ga 1914.
Militarism (bosole)
Dinaga di ile tsa aga madira le dikepe tsa ntwa tse dikgolo gomme di be di ikgantsha ka maatla a tsona a bosole.
Alliances (dikwano)
Ditshaba di ile tsa dira dikholofetso tsa go sireletsana, ka fao ntwa e tee e be e ka gogela dinaga tse dintsi.
Imperialism (bommusomogolo)
Maatla a Yuropa a be a phadisana go laola dikoloni le methopo lefaseng ka bophara.
Nationalism (bosetshaba)
Boikgantsho bjo bogolo bja setshaba bo dirile gore dinaga di fise go itshupa gomme di se rate go ineela.
Speaker notes
MAIN ke thuso ya go gopola yeo baithuti ba ka e swarago bakeng sa tlhahlobo. Hlalosa ye nngwe le ye nngwe ka mohlala o bonolo: militarism = phadisano ya dikepe tsa ntwa magareng ga Brithania le Jeremane; alliances = dihlopha tse pedi tsa baphadisani; imperialism = go gagabela dikoloni tsa Afrika; nationalism = dihlopha tse di nyakago dinaga-setshaba tsa tsona. Gatelela gore tse e be e le dikgatelelo tsa ka morago - ntwa e be e sa nyaka sethopho, seo se tlago ka morago.
Polao e tee e ile ya thoma tatelano ya ditiragalo go ralala dikwano tsa Yuropa.
Ka la 28 Phupu 1914, Archduke Franz Ferdinand, mojaboswa wa sedulo sa bogosi bja Austria-Hungary, o ile a bolawa kua Sarajevo ke Gavrilo Princip, lesogana la mo-Serb wa Bosnia wa bosetshaba. Austria-Hungary e ile ya sola Serbia.
- Austria-Hungary e ile ya begela Serbia ntwa.
- Russia e ile ya tsogela go sireletsa Serbia; Jeremane ya thekga Austria-Hungary.
- Dikwano di ile tsa gogela Jeremane, Fora gomme ka morago Brithania ka gare ga dibeke tse mmalwa.
Speaker notes
Somisa seswantsho sa di-dominoe tse di welago go hlalosa 'tatelano ya ditiragalo'. Dira gore go bonagale gore polao e be e le kgabo, e sego lebaka le le tseneletsego - dikgatelelo tsa MAIN di dirile gore tiragalo ye nnyane e phatloge go ba ntwa ye kgolo. Boloka tlhako go swanela mengwaga: bolela therešo ya polao ka go lebanya ntle le dintlha tse di sisimisago.
Yuropa e ile ya arogana ka mahlakore a mabedi a hlometsego, gomme dikoloni tsa wona di ile tsa gogelwa gotee le wona.
Speaker notes
Bontsha gore Afrika Borwa e lwile lehlakoreng la Allies ka gobane e be e le karolo ya Mmusomogolo wa Brithania. Gopotsa baithuti gore Italy ge e le gabotse e thomile ka kwano le Jeremane eupsa ya tsena go Allies ka 1915 - mohlala o mobotse wa ka moo dikwano di bego di ka fetoga. Boloka mananeo a le makopana; kgopolo ye bohlokwa ke 'mahlakore a mabedi a baphadisani ao a ilego a gogela bagwera le dikoloni tsa wona'.
Bontsi bja nako ya ntwa mahlakore a mabedi a be a kgomaretse a lebane ka dikoti tse ditelele.
Lehlakoreng la Bodikela (Western Front) kua Fora le Belgium, mašole a ile a epa megelo (trenches) ye e tseneletsego gomme a e sireletsa mengwaga ka moka. Naga ye e bulegilego, ye kotsi magareng ga mahlakore a mabedi e be e bitswa 'no man's land' (naga ya bo-mang le mang). Ga go lehlakore le tee leo le bego le ka phulla gabonolo, ka fao ntwa ya fetoga kgotlelelano ye telele, ye e bolayago.
- Mašole a be a phela le seretse, magotlo, malwetsi le go tonya ka megelong.
- Ditlhaselo go putla no man's land gantsi di be di ja maphelo a dikete bakeng sa naga ye nnyane.
- Mohuta wo wa ntwa ke lona lebaka leo ka lona mašole a mantsi a hwilego Ntweng ya Lefase ya Pele.
Speaker notes
Thusa baithuti go nagana bophelo bja letsatsi ka letsatsi: go tonya, go koloba, go tshosa, go lapisa ka dinako tse ditelele gomme ka morago go tshosa nakong ya ditlhaselo. Hlalosa kgotlelelano - ka dithunya tsa metšhene le terata ya meetlwa di sireletsa megelo ye nngwe le ye nngwe, go kitima go putla no man's land e be e nyaka go ba go ipolaya, ka fao lehlakore la ntwa le be le sa sepele mengwaga ka moka. Se se kgokaganya le lebaka leo ka lona dipalo tsa bahwi di bego di le godimo gakaakang.
Metšhene ye meswa e dirile gore Ntwa ya Lefase ya Pele e bolaye go feta ntwa efe goba efe pele ga yona.
Dithunya tsa metšhene
Di be di ka thuntsha dikulumetlwana tse makgolo ka motsotso, di dira gore ditlhaselo go putla naga ye e bulegilego di bolaye.
Kgase ya mpholo
Maru a dikhemikhale ao a betsago le go foufatsa mašole ka megelong.
Ditanka
Dikoloi tse di sireletsegilego tseo di agilwego go putla megelo le terata ya meetlwa.
Difofane le dikepe tsa ka fase ga meetse
Difofane di be di hlola le go lahlela dibomo; dikepe tsa ka fase ga meetse di be di hlasela dikepe lewatleng.
Speaker notes
Hlalosa gore diintaseteri le mahlale, tseo di bego di ka kaonefatsa bophelo bja letsatsi ka letsatsi, di ile tsa fetolelwa go dira ntwa ye e bolayago kudu. Kgase ya mpholo ke sehlogo se se kwesisegago - e hlalose ka therešo bjalo ka sebetsa se se hlotšego tlaišego ye kgolo, seo e lego karolo ya lebaka leo ka lona ka morago e ilego ya thibelwa ka tumelelano ya boditshabatshaba. Botsiša baithuti: theknolotsi ye meswa e fetotše bjang tsela yeo dintwa di bego di lwiwa ka yona?
Bjalo ka karolo ya Mmusomogolo wa Brithania, Kopano ye e sa lego ye mpsha ya Afrika Borwa e ile ya gogelwa ntweng.
Kopano ya Afrika Borwa (Union of South Africa) e be e le gona fela go tloga ka 1910. Ge Brithania e ya ntweng ka 1914, Kopano e ile ya tsena lehlakoreng la Allies. Tonakgolo Louis Botha le motlatši wa gagwe Jan Smuts - ka bobedi e le bo-general ba maBunu ba mehleng - ba ile ba dumela go lwela Brithania le go hlasela dikoloni tsa Jeremane tse di lego kgauswi ka Afrika.
- Brithania e ile ya kgopela Afrika Borwa go hlasela Afrika Borwa-Bodikela ya Jeremane (German South West Africa) ye e bapilego le yona.
- Botha le Smuts ba ile ba etapele maiteko a ntwa a Afrika Borwa.
- Ga se ma-Afrika Borwa ka moka a ilego a dumelelana le go lwela Brithania.
Speaker notes
Gatelela go se kwesisege mo Botha le Smuts ba bego ba lwile KGAHLANONG le Brithania Ntweng ya Afrika Borwa (Anglo-Boer) mo e ka bago mengwaga ye lesome fela pele, gomme bjale ba be ba etapela Afrika Borwa go LWELA Brithania. Se se thusa go hlalosa gore ke ka lebaka lang maAfrikanere a mangwe a ile a ikwa a ekilwe - seo se bulago slaete ye e latelago ka borabele bja 1914. 'Afrika Borwa-Bodikela ya Jeremane' ke Namibia ya lehono.
Ba bangwe ba maAfrikanere ba ile ba gana go lwela mmusomogolo woo ba bego ba sa tswa go o lwantsha.
MaAfrikanere a mantsi a be a sa na le megopolo ye bogale ya Ntwa ya Afrika Borwa (1899-1902) ye e sa tswago go feta kgahlanong le Brithania. Ge mmuso o itokisetsa go hlasela Afrika Borwa-Bodikela ya Jeremane, ba bangwe ba ile ba tsogela ka borabele bjo bo hlometsego. Bo be bo etilwe pele ke bo-general ba maBunu ba go swana le Christiaan de Wet le Manie Maritz.
- Botha le Smuts ba ile ba somisa madira a mmuso go fediša borabele.
- Borabele bo ile bja fenywa ka gare ga dikgwedi tse mmalwa.
- De Wet o ile a hwetswa a le molato wa bohlanogi ka lebaka la seabe sa gagwe go bona.
Speaker notes
Somisa se go bontsha gore Afrika Borwa e be e sa kopana ka morago ga ntwa. Hlalosa 'borabele' le 'bohlanogi' ka mantsu a bonolo. Swara ka boela: ye e be e le karoganyo ye bohloko magareng ga ma-Afrika Borwa kapejana ka morago ga Ntwa ya Anglo-Boer. Ntlha go baithuti ke gore phetho ya go lwela Brithania e be e le ye e ngangišanwago mo gae. [SME] Netefatsa lelokelelo la baetapele ba borabele le matsatsi kgahlanong le mothopo wa SAHO pele ga tshomiso.
Ntwa e be e se Yuropa fela - e ile ya fihla go ralala borwa le bohlabela bja Afrika.
Madira a Afrika Borwa a ile a hlasela Afrika Borwa-Bodikela ya Jeremane (German South West Africa) (yeo lehono e lego Namibia), yeo e ilego ya ineela ka 1915 gomme ya bewa ka fase ga taolo ya Afrika Borwa. Smuts ka morago o ile a laola madira a Allies kgahlanong le madira a Jeremane ka Bohlabela bja Afrika bja Jeremane (German East Africa) (mo e ka bago Tanzania ya lehono).
- Matsholo a Afrika a be a ithekgile kudu ka mašole a Afrika, dihloli le badiri.
- Malwetsi le mabapi a matelele di dirile gore matsholo a a be boima kudu.
- Afrika Borwa-Bodikela ya Jeremane e ile ya dula ka fase ga pušo ya Afrika Borwa mengwagasome ka morago.
Speaker notes
Gatelela gore Afrika ka boyona e be e le lepatlelo la ntwa ka gobane mebusomogolo ya Yuropa e be e na le dikoloni mo. Ma-Afrika a dirile bontsi bja go rwala, go aga le go lwa, gantsi ntle le go lemogwa. Se se kgokaganya ntwa ya lefase ka go lebanya le tikologo ya rena. [SME] Netefatsa maina a mafelo a a swanago (German East Africa / Tanganyika / Tanzania) le matsatsi a matsholo.
Dikete di ile tsa sireletsa - le ge dipholisi tsa semmala di ile tsa gana ba bantsi ba bona tokelo ya go swara dibetsa.
South African Native Labour Contingent (SANLC) e ile ya romela banna ba Bathobaso ba Afrika Borwa go ya Fora, eupsa ba be ba sa dumelelwa go swara dibetsa gomme ba šoma bjalo ka badiri ka morago ga mešola. Cape Corps e ile ya dumelela mašole a Mmala go sireletsa, go akaretswa Bohlabela bja Afrika le Bohlabela bja Magareng.
Kanegelo ya SS Mendi e ile ya fetoga seka se se sa felego sa sebete sa Bathobaso ba Afrika Borwa ntweng. South African History Online
- Ka Dibokwane 1917 sekepe sa mašole SS Mendi se ile sa nwelela ka English Channel ka morago ga go thulana.
- Makgolo a maloko a SANLC a ile a nwelela ka kotsi ye.
- Sehlabelo sa bona se gopolwa lehono, go akaretswa ka Mendi Decoration of Bravery (Kgabišo ya Sebete ya Mendi).
Speaker notes
Ye ke kanegelo ye bohlokwa ya Afrika Borwa. Hlalosa go hloka toka: banna ba Bathobaso ba ile ba romelwa go thusa eupsa ba ganwa seriti sa go swara dibetsa ka lebaka la maikutlo a semmala a mehleng yeo. Anega kanegelo ya SS Mendi ka tlhompho - ke lefelo la kgopolo ya setshaba. [SME] Netefatsa dipalo tse di nepagetsego (mo e ka bago 21,000 ba SANLC ba sireleditše; go feta 600 ba hwile go Mendi) le dintlha tsa go thulana pele ga tshomiso.
Ntwa ye e tumilego kudu - le ye e bitšago kudu - ya Afrika Borwa ntweng ye.
Ka Mosegamanye 1916, nakong ya Ntwa ye kgolo ya Somme kua Fora, Sehlopha sa Madira sa Afrika Borwa (South African Brigade) se ile sa laelwa go thopa le go swara sethokgwana se sennyane se se bitswago Delville Wood. Ba se swere ka fase ga tlhaselo ye bogale matsatsi a mmalwa, eupsa ba lahlegelwa kudu.
- Go tswa go ma-Afrika Borwa a ka bago 3,000 ao a tsenego, ke makgolo a mmalwa fela ao a ilego a araba go bitswa ga maina ka morago.
- Delville Wood e ile ya fetoga seka sa sehlabelo sa Afrika Borwa ntweng.
- Sekgopotšo se ile sa agwa ka morago kua Delville Wood go hlompha bao ba hwilego.
Speaker notes
Delville Wood e bohlokwa kudu ka moo Afrika Borwa e gopolago Ntwa ya Lefase ya Pele. Fetiša bogolo bja tahlego ntle le go tumiša ntwa - bontsi bja sehlopha sa madira se ile sa bolawa, sa gobala goba sa timela. Kgokaganya le lehono: sekgopotšo sa Delville Wood le diketeko di boloka kgopolo ye e phela. [SME] Netefatsa palo ya baphologi/ya go bitswa ga maina ka mothopo wa SAHO.
- 1914 Polao ya Sarajevo; ntwa e a thoma; Afrika Borwa e a tsena gomme Borabele bja maAfrikanere bo a thoma
- 1915 Afrika Borwa-Bodikela ya Jeremane e ineela go madira a Afrika Borwa
- 1916 Ntwa ya Delville Wood; lesolo la Bohlabela bja Afrika
- 1917 SS Mendi e a nwelela; USA e tsena go Allies
- 1918 Kwano ya go emisa ntwa ka la 11 Dibatsela e fediša ntwa
- 1919 Tumelelano ya Versailles e a saenwa
Speaker notes
Somisa se go kopanya kanegelo pele ga seemo sa morago. Kgopela baithuti go lemoga ditiragalo tsa Afrika Borwa (go tsena 1914, GSWA 1915, Delville Wood 1916, Mendi 1917) tse di lego ka gare ga talamalao ya lefase. Se se matlafatsa kgopolo ye kgolo ya thuto: ntwa ya lefase ye e nago le khuetšo ye maatla ya selegae.
Ntwa e ile ya khaotsa ka 1918, gomme tumelelano ya khutso ya 1919 e ile ya fetola lefase.
Ntwa e ile ya fela ka kwano ya go emisa ntwa ka la 11 Dibatsela 1918. Ka 1919 Tumelelano ya Versailles e ile ya sola Jeremane ka ntwa, ya e gapeletsa go lefa ditefelo tsa tshenyo (reparations) tse boima le go ikarabela, gomme ya e amoga dikoloni tsa yona. Mokgatlo wa Ditshaba (League of Nations) o moswa o ile wa hlongwa go leka go thibela dintwa tsa ka moso, gomme Afrika Borwa ya newa taolo ya Afrika Borwa-Bodikela. Bao ba tsebago histori ba bantsi ba re tumelelano ye bogale e ile ya thusa go hlola kgalefo ya ka morago yeo e ilego ya lebisa go Ntwa ya Lefase ya Bobedi.
Q. Hlalosa mabaka a M-A-I-N a nako ye telele a Ntwa ya Lefase ya Pele le ka moo polao ya Sarajevo e ilego ya thoma ntwa. (6 marks)
Q. Hlalosa gore ntwa ya megelo e be e le bjang gomme o hlalose gore ke ka lebaka lang mašole a mantsi a hwile. (4 marks)
Q. Ahlaahla ka moo ma-Afrika Borwa a Bathobaso le a Mmala a ilego a tsea karolo ntweng, o somisa SANLC, Cape Corps goba SS Mendi bjalo ka mohlala. (6 marks)
Speaker notes
Phetha ka go kgokaganya lebaka le mafelelo: mafelelo a ntwa a hlotše khutso yeo ba bantsi ba ilego ba ikwa e se ya toka go Jeremane, e bjala peu ya Ntwa ya Lefase ya Bobedi. Dipotšišo tše tharo di bontsha mekgwa ya CAPS - go gopola mo go theilwego godimo ga methopo le go ngwala mo gonyane mo go oketšegilego. Di somise bjalo ka mošomo o ngwadilwego goba poledišano ya klase. [SME] Netefatsa gore kgopolo ya gore Versailles e 'hlotše' Ntwa ya Lefase ya Bobedi e hlagišwa bjalo ka tlhathollo ye e ngangišanwago, e sego therešo ye e beilwego, kreiting ye.
- Grade
- Grade 8
- Subject
- History
- CAPS topic
- World War I (1914-1918)
- Resource type
- Presentation