Mo e ka nnang dingwaga di le 800 tse di fetileng, bogosi jwa ntlha jo bogolo jwa Aforika Borwa bo ile jwa huma ka kgwebo ya gauta le lonaka lwa tlou - fano fela mo lefatsheng la rona.
Speaker notes
Simolola ka go botsa barutwana se ba se itseng ka magosi a Aforika pele ga Maeropa a goroga. Tlhagisa kakanyo e kgolo kwa tshimologong: dingwaga di le dintsi pele ga 1652, Maaforikaborwa a ile a aga bogosi jo bo humileng, jo bo rulaganeng sentle jo bo neng bo gwebisana le dinaga tse di kgakala. 'Mapungubwe' gantsi go twe le raya 'thaba ya phokojwe'. Gompieno le mo Porofenseng ya Limpopo.
Mapungubwe o ile a gola mo Mokgatšheng wa Limpopo mo e ka nnang dingwaga di le 900 tse di fetileng.
Mapungubwe o kwa bokone jwa Porofense ya Limpopo, gaufi le kwa dinoka tsa Limpopo le Shashe di kopanang teng. Fano ke gone gape kwa Aforika Borwa, Zimbabwe le Botswana di kgomaganang teng gompieno.
- Batho ba ile ba aga fano lekgetlho la ntlha kwa tshimologong ya bo-1100 (mo e ka nnang dingwaga di le 900 tse di fetileng).
- Bogosi bo ne bo humile e bile bo le maatla go feta go simolola ka 1220 go ya go 1300.
- E ne e le bogosi jwa ntlha jwa Aforika Borwa - lefelo le le neng le busiwa ke kgosi.
Speaker notes
Supa lefelo mo mmapeng wa phaposi wa Aforika Borwa - kwa bokone jo bo kgakala, gaufi le Musina (Messina). Dinoka di ne di le botlhokwa ka gonne di ne di naya batho, dijalo le dikgomo metsi mo tikologong e e omeletseng. Gatelela sebaka sa nako mo barutwaneng: 'mo e ka nnang dingwaga di le 900 tse di fetileng' ke mo e ka nnang bo-rakgolo ba le 30 kwa morago.
Fa bogosi bo ntse bo gola, batho ba botlhokwa go gaisa ba ile ba fudugela kwa godimo ga thaba e e teleele, e e tlhoa.
Kwa tshimologong batho ba ne ba nna mo lefatsheng le le papame ka fa tlase. Fa Mapungubwe o ntse a huma e bile a tlala batho, kgosi le ba lelapa la bogosi ba ile ba fudugela kwa godimo ga thaba, fa bontsi jwa batho bo ne bo nna mo lebaleng ka fa tlase. Badiri ba ile ba rwala mmu o mo ntsi go ya kwa godimo ga thaba e e boima go dira ditshingwana le mabala.
- Thaba e na le matlhakore a a boima e bile go na le ditselana tse dikhutshwane fela tse di yang kwa godimo.
- Go nna kwa godimo go ne go supa gore kgosi e ne e le maatla e bile e le e e faphegileng.
- Batho ba diketekete ba ne ba nna mo le go dikologa toropo mo nakong ya yona e e tletseng thata.
Speaker notes
Se ke pelo ya kgang ya thulaganyo ya loago mme e boa moragonyana. Go fudugela kwa godimo ga thaba e ne e le phetogo e kgolo: ka lekgetlho la ntlha mo tikologong, baeteledipele ba ne ba nna ba kgaogane le e bile ba le kwa godimo ga batho ba tlwaelo. Tlhalosa 'lelapa la bogosi' ka bonolo - kgosi le ba losika lwa yona. Mmu o o rwelweng o supa bokete jwa tiro e batho ba e dirileng go tlotla kgosi.
Khumo ya Mapungubwe e ile ya simolola ka dijo le dikgomo, e seng gauta fela.
Temothuo
Batho ba ne ba lema dijalo tse di jaaka mabele le lebelebele mme ba boloka mabele a a tlaleletsang bakeng sa dinako tse di thata.
Dikgomo
Matlhape a dikgomo e ne e le sesupo sa khumo mme a ne a dirisiwa go supa gore lelapa le humile go le kae.
Botsweretshi
Badiri ba ba nang le bokgoni ba ne ba dira dipitsa tsa letsopa, letsela, didirisiwa tsa tshipi le dilo tse dintle tsa gauta.
Speaker notes
Baakanya tlhaloganyo e e phoso e e tlwaelegileng: bogosi bo ne bo sa huma ka ntlha ya gauta fela. Temothuo e e siameng le matlhape a magolo a dikgomo di ne di naya batho dijo tse di lekaneng le nako ya go gweba le go dira botsweretshi. Mabele a a bolokilweng a a tlaleletsang a ne a raya gore setšhaba se ka falola dingwaga tse di omeletseng mme se tshegetsa baeteledipele le badiri ba botsweretshi.
Mapungubwe o ne a rekisa gauta le lonaka lwa tlou mme a reka dilo tse dintle go tswa kwa moseja ga lewatle.
Bagwebi ba ne ba rwala gauta le lonaka lwa tlou (manaka a ditlou) go tswa Mapungubwe go ya kwa dikoung tse di kwa botlhabatsatsi jwa lotshitshi lwa Aforika. Go tswa foo dithoto di ne di tsamaya ka sekepe go ya kwa dinageng tse di kgakala. Mo boemong jwa moo, Mapungubwe o ne a amogela dikhutlwana tsa galase, letsela le matlotlo a mangwe.
- Mapungubwe o ne a gwebisana le mafelo a a kgakala jaaka China, India le Arabia.
- Gauta le lonaka lwa tlou di ne di rwalwa go tswa; dikhutlwana tsa galase le letsela di ne di tsena.
- Se se dira gore Mapungubwe e nne karolo ya kgwebo ya lefatshe mo e ka nnang dingwaga di le 800 tse di fetileng.
Speaker notes
Tlhalosa gore lonaka lwa tlou ke eng (lonaka lwa tlou) mme o ele tlhoko ka bonolo gore kgwebo ya lonaka lwa tlou e ne e utlwisa ditlou botlhoko - kgolagano e e siameng le Bokgoni jwa Botshelo (Life Skills). Kakanyo e kgolo: Maaforika a fano a ne a sa kgaolwa mo lefatsheng; e ne e le bagwebi ba ba matlhagatlhaga mo neteworkeng e e fitlhang kwa Asia. [SME] Tsweetswee netefatsa lenaneo le le tlhomameng la balekane ba kgwebo le dikou bakeng sa mafoko a Mophato wa 6; metswedi e umaka China, India, Egepeto le Arabia ka dikou tsa lotshitshi lwa Aforika Botlhaba.
Selo se se itsegeng go gaisa se se tswang Mapungubwe ke tshukudu e nnye e e apesitsweng ka gauta.
Baepolladikgologolo ba ile ba fitlhela tshukudu e nnye e e dirilweng ka gauta e e sesane e e bopilweng mo gare ga logong. E ile ya fitlhelwa mo phupung ya bogosi kwa godimo ga thaba. Tshukudu ya gauta e supa bokgoni jwa badiri ba gauta ba Mapungubwe, mme jaanong ke sesupo se se ikgantshang sa hisitori e e boteng ya Aforika Borwa.
Tshukudu ya gauta e re bolelela gore batho ba Aforika ba fano ba ne ba dira botsweretshi jo bontle jwa gauta makgolo a dingwaga a a fetileng. South African History Online
- E ile ya fitlhwa le kgosi kgotsa moeteledipele wa botlhokwa.
- Dilo tsa gauta tse di jaaka tseno di ne di supa maatla le khumo ya bogosi.
- Tlotlo e kgolo go gaisa ya bosetšhaba ya Aforika Borwa e bidiwa Order of Mapungubwe.
Speaker notes
Tshukudu ya gauta ke ntlha e kgolo ya maikutlo ya thuto - selo sa nnete se barutwana ba ka se akanyang. E boloke e le motlhofo: pheplana e e sesane ya gauta mo godimo ga logong lo lo betlilweng. [SME] Netefatsa gore ke setshwantsho sefe se le sengwe se se tshwanetseng go tlhagisiwa kwa pele (tshukudu e e itsegeng) go bapisa le kokoano e e kgolo ya gauta, le legae la gompieno la musiamo (University of Pretoria) fa o batla go le umaka. Tila go bua thata ka boima jo bo tlhomameng mo maemong a Mophato wa 6.
Mapungubwe e ne e le lengwe la mafelo a ntlha mo tikologong kwa baeteledipele ba neng ba nna ba kgaogane le batho ba bangwe botlhe.
Speaker notes
Selaete se se bitsa thulaganyo ya loago ka tlhamalalo. Dirisa mafoko a a jaaka 'maemo' kgotsa 'legato' ka kelotlhoko mo Mophatong wa 6: batho bangwe ba ne ba na le maatla le khumo go feta ba bangwe, mme o ne o ka bona seno mo lefelong le ba neng ba nna mo go lona. Tshwara ka tlotlo - tila go bontsha gore batho ba tlwaelo ba ne ba sa tlhokege; ke bona ba ba neng ba lema dijo le go dira dithoto tse di neng tsa dira gore bogosi bo hume.
Kgang ya Mapungubwe e ile ya bolelwa ke lefatshe ka bolona - ka se batho ba se epolotseng.
Batho ba selegae ba ne ba dumela ka metlha gore thaba e e faphegile. Ka 1932 setlhopha se se neng se isitswe kwa godimo ga thaba se ile sa fitlhela mabota a matlapa, dipitsa tsa letsopa, dikhutlwana tsa galase le gauta. Go tloga foo, baepolladikgologolo (borasaense ba ba ithutang nako e e fetileng ka go epa) ba ile ba senola ka kelotlhoko diphupu, matlo le dilo tse di re rutang ka moo batho ba neng ba tshela ka teng.
- Re ithuta ka Mapungubwe go tswa mo dilong, e seng go tswa mo dibukeng tse di kwadilweng.
- Dikhutlwana le dipitsa tsa letsopa di supa kgwebo le botshelo jwa letsatsi le letsatsi.
- Diphupu di supa gore ke mang yo o neng a humile, a le maatla kgotsa a le wa tlwaelo.
Speaker notes
Tlhagisa kakanyo ya thutaepollo ya dikgologolo le bosupi - se se botlhokwa mo CAPS mo tlhokomelong ya 'ka moo re itseng ka nako e e fetileng ka teng'. Ela tlhoko ka bonolo gore le fa 1932 e bidiwa 'tlholo', batho ba ba neng ba nna gaufi ba ne ba setse ba itse gore thaba e boitshepo; dilo di ne di le disha mo borasaenseng, e seng mo baaging ba selegae. [SME] Netefatsa selekanyo sa dintlha tsa maina se o se batlang ka tlholo ya 1932 bakeng sa Mophato wa 6.
- c.1100 Batho ba aga mo Mokgatšheng wa Limpopo
- c.1220 Mapungubwe o nna bogosi jo bo humileng; kgosi e fudugela kwa godimo ga thaba
- c.1250 Kgwebo e e tletseng ya gauta le lonaka lwa tlou le dinaga tse di kgakala
- c.1300 Bogosi bo a wa mme batho ba a fuduga
- 1932 Gauta le dilo tse dingwe di fitlhelwa ke baepolladikgologolo
- 2003 E bidiwa Lefelo la Boswa jwa Lefatshe la UNESCO
Speaker notes
Dirisa lenaneonako go kopanya thulaganyo: go tlhoga, setlhoa, go wa, mme go bo go tlholwa gape morago ga nako e telele. Matlha ke a a ka nnang ('c.' e raya 'mo e ka nnang') ka gonne go ne go se na direkoto tse di kwadilweng. Kopa barutwana go bala gore bogosi bo ne bo le maatla dingwaga di ka nna kae (mo e ka nnang dingwaga di le 80-100 kwa setlhoeng sa jona). [SME] Netefatsa ngwaga o o tlhomameng wa go kwadisa wa UNESCO (gantsi o newa jaaka 2003).
Morago ga mo e ka nnang 1300 bogosi bo ile jwa latlhegelwa ke maatla mme bontsi jwa batho jwa tsamaya.
Mo e ka nnang 1300 bosa bo bonala bo ile jwa nna bo tsididi e bile bo omeletse. Pula e nnye e ile ya dira gore go nne thata go lema dijalo le go tlhokomela dikgomo tsa batho ba le bantsi jaana mo lefelong le le lengwe. Kgwebo le yona e ile ya simolola go fudugela kwa senthareng se sesha, Great Zimbabwe, kwa bokone.
- Bosa jo bo omeletseng bo ile jwa dira gore temothuo le go disa dikgomo go nne thata.
- Batho ba ile ba fuduga go batla lefatshe le metsi tse di botoka.
- Great Zimbabwe e ile ya gola ya nna bogosi jo bogolo jo bo latelang jwa kgwebo.
Speaker notes
Neela mabaka a mabedi a magolo a barutegi ba buang ka ona: phetogo ya maemo a bosa (bo omeletse, bo tsididi) le go fudugela ga kgwebo kwa Great Zimbabwe. Nna boammaaruri mo maemong a Mophato wa 6 gore ga re a tlhomamisega ka botlalo - se se ruta gore hisitori ka dinako tse dingwe e na le tlhaloso e e fetang e le nngwe e e ka nnang gone. Golaganya kwa pele: Great Zimbabwe ke bogosi jo bo latelang jo barutwana ba tlwaelang go ithuta ka jona.
Mapungubwe o re gakolola gore Maaforika a ile a aga magosi a a humileng, a a botlhale bogologolo.
Ka nako e telele batho bangwe ba ne ba bua ka phoso gore Aforika e ne e se na magosi a magolo a yona. Mapungubwe o supa gore seo se phoso. Gompieno ke Lefelo la Boswa jwa Lefatshe le le sireleditsweng bakeng sa mongwe le mongwe, mme tlotlo e kgolo go gaisa ya Aforika Borwa, Order of Mapungubwe, e reeletswe ka ona.
- E supa bokgoni jwa Maaforika mo gauteng, temothuong le kgwebong.
- E sireleditswe gore barutwana ba isagwe le bona ba ka e ithuta.
- E naya Maaforikaborwa hisitori e e ikgantshang, e e abelanwang.
Speaker notes
Konela diteng ka moya wa boikgantsho le tlotlo. Gatelela ka bonolo ntlha e e kgatlhanong le semorafe mo Mophatong wa 6: Mapungubwe ke bosupi jwa gore batho mo Aforika Borwa ba ile ba aga ditšhaba tse di tsweletseng dingwaga di le dintsi pele ga bonno jwa Maeropa. Golaganya le boswa jo barutwana ba ka bo itseng - Mafelo a Boswa jwa Lefatshe, ditlotlo tsa bosetšhaba.
Mapungubwe e ne e le bogosi jwa ntlha jwa Aforika Borwa - jo bo humileng ka temothuo, dikgomo le kgwebo ya gauta le lonaka lwa tlou, mme bo busiwa ke kgosi e e mo thabeng.
Gakologelwa dikakanyo tse dikgolo: kwa (Mokgatšha wa Limpopo), leng (mo e ka nnang 1220-1300), khumo (kgwebo ya gauta le lonaka lwa tlou), tshukudu ya gauta, kgosi e e kwa godimo ga thaba ka fa godimo ga batho ba tlwaelo, le go wa fa bosa bo ne bo oma le kgwebo e fudugela kwa Great Zimbabwe.
Q. Bolela dilo di le pedi tse Mapungubwe a neng a di gwebisa le dinaga tse di kgakala, le selo se le sengwe se a neng a se amogela mo boemong jwa moo. (3 marks)
Q. Ke ka ntlha yang kgosi le lelapa la bogosi ba ne ba nna kwa godimo ga thaba? Seno se ne se supa eng ka bona? (4 marks)
Q. Neela lebaka le le lengwe le borahisitori ba akanyang gore ke ka lona Mapungubwe a ileng a wa morago ga mo e ka nnang 1300. (3 marks)
Speaker notes
Dirisa dipotso tse tharo jaaka tiro e e kwalwang kgotsa puisano ya phaposi. Kabo ya maduo e latela mekgwa ya Kgato ya Magareng ya CAPS. Kgothatsa barutwana go araba ka dipolelo tse di feletseng le go dirisa mafoko a thuto: bogosi, kgwebo, lonaka lwa tlou, moepolladikgologolo, bogosi, go wa. Konela ka go golaganya le setlhogo se se latelang se se ka nnang gone, Great Zimbabwe.
- Grade
- Grade 6
- Subject
- History
- CAPS topic
- An African kingdom long ago in southern Africa: Mapungubwe
- Resource type
- Presentation