Mengwaga ye e ka bago ye 800 ye e fetilego, mmuso wa mathomo wo mogolo wa Afrika Borwa o ile wa huma ka kgwebo ya gauta le lenaka la tlou - fa gona mo nageng ya rena.
Speaker notes
Thoma ka go botsisa baithuti seo ba se tsebago ka mebuso ya Afrika pele ga ge Maisimane a fihla. Bea ntlha ye bohlokwa pele: pele ga 1652, batho ba Afrika Borwa ba agile mmuso wo o humilego, wo o rulagantswego gabotse, wo o bego o gwebisana le dinaga tsa kgole. 'Mapungubwe' gantsi go thwe e ra gore 'thaba ya phukubje'. Lehono e mo Profenseng ya Limpopo.
Mapungubwe o godile ka Moeding wa Limpopo mengwaga ye e ka bago ye 900 ye e fetilego.
Mapungubwe e ka leboa la Profense ya Limpopo, kgauswi le moo dinoka tsa Limpopo le Shashe di kopanago gona. Ye ke felo moo Afrika Borwa, Zimbabwe le Botswana di kgomanago gona lehono.
- Batho ba ile ba dula fa la mathomo mathomong a bo-1100 (mengwaga ye e ka bago ye 900 ye e fetilego).
- Mmuso o be o humile e bile o na le maatla ka go fetisisa go tloga ka 1220 go fihla ka 1300.
- E be e le mmuso wa mathomo wa Afrika Borwa - felo mo go bušwago ke kgosi.
Speaker notes
Laetsa lefelo mmapeng wa phapoši wa Afrika Borwa - ka leboa kgole, kgauswi le Musina (Messina). Dinoka di be di le bohlokwa gobane di be di fa batho, dibjalo le dikgomo meetse nageng ye e omilego. Gatelela nako go baithuti: 'mengwaga ye e ka bago ye 900 ye e fetilego' ke go ka bago bagolokgolo ba 30 morago.
Ge mmuso o godile, batho ba bohlokwa kudu ba hudugetse godimo ga thaba ye telele ya lehlaba.
La mathomo batho ba be ba dula nageng ye e sephara ka fase. Ge Mapungubwe o huma e bile o tlala batho, kgosi le lelapa la bogosi ba ile ba hudugela godimo ga thaba, mola batho ba bantsi ba dula moeding ka fase. Bašomi ba be ba rwala ditone tsa mmu go rotoga thaba ye e sekamego go dira dirapa le mabato.
- Thaba e na le matlhakore a a sekamego le ditsela tse ntshesletsana feela go ya godimo.
- Go dula godimo go be go bontsha gore kgosi o na le maatla e bile o kgethegile.
- Batho ba dikete ba be ba dula ka gare le ka ntle ga motse mola o le maatla.
Speaker notes
Ye ke pelo ya kanegelo ya sebopego sa setshaba e bile e boa morago. Go hudugela godimo ga thaba e be e le phetogo ye kgolo: la mathomo tikologong ye, baetapele ba be ba dula ka thoko le ka godimo ga batho ba tlwaelegilego. Hlalosa 'lelapa la bogosi' ka bonolo - kgosi le maloko a gagwe. Mmu wo o rwelwego o bontsha gore batho ba be ba šoma gakaakang go hlompha kgosi.
Lehumo la Mapungubwe le thomile ka dijo le dikgomo, e sego gauta feela.
Temo
Batho ba be ba bjala dibjalo tse bjalo ka mabele le leotša gomme ba boloka mabele a a šetšego bakeng sa dinako tse thata.
Dikgomo
Mehlape ya dikgomo e be e le leswao la lehumo e bile e be e šomišwa go bontsha gore lelapa le humile gakaakang.
Bokgoni bja diatla
Bašomi ba nago le bokgoni ba be ba dira dibjana tsa letsopa, lešela, didirišwa tsa tshipi le dilo tsa gauta tse dibotse.
Speaker notes
Lokisa kgopolo ye e fošagetšego yeo e tlwaelegilego: mmuso o be o sa huma feela ka baka la gauta. Temo ye botse le mehlape ye megolo ya dikgomo di file batho dijo tse di lekanego le nako ya go gwebisana le go dira mešomo ya diatla. Mabele a a bolokilwego a a šetšego a be a ra gore setšhaba se ka phela mengwaga ye e omilego gomme sa thekga baetapele le bašomi ba diatla.
Mapungubwe o be a rekisa gauta le lenaka la tlou gomme a reka dilo tse dibotse go tshela lewatle.
Bagwebi ba be ba rwala gauta le lenaka la tlou (menaka ya tlou) go tloga Mapungubwe go ya maboteng a lebopo la bohlabela bja Afrika. Go tloga fao dithoto di be di sepela ka dikepe go ya dinageng tsa kgole. Ka lehlakoreng le lengwe, Mapungubwe o be a amogela dipheta tsa galase, lešela le dilo tse dingwe tsa bohlokwa.
- Mapungubwe o be a gwebisana le mafelo a kgole bjalo ka China, India le Arabia.
- Gauta le lenaka la tlou di be di ntshwa; dipheta tsa galase le lešela di be di tsena.
- Se se dira gore Mapungubwe a be karolo ya kgwebo ya lefase mengwaga ye e ka bago ye 800 ye e fetilego.
Speaker notes
Hlalosa gore lenaka la tlou ke eng (lenaka la tlou) gomme o hlokomele ka bohlale gore kgwebo ya menaka ya tlou e gobaditse ditlou - kgokagano ye botse le Life Skills. Kgopolo ye kgolo: batho ba Afrika mo ba be ba sa arogantshwe le lefase; e be e le bagwebi ba mafolofolo neteworeng ye e fihlago Asia. [SME] Hle netefatša lelokelelo le itšego la ba kgwebo le maboto bakeng sa mantšu a Kreiti ya 6; methopo e bolela China, India, Egepeta le Arabia ka maboto a lebopo la Bohlabela bja Afrika.
Selo se se tsebegago kudu se se tswago Mapungubwe ke tshukudu ye nnyane ye e apešitswego ka gauta.
Baepolli ba dilo tsa kgale ba hweditse tshukudu ye nnyane ye e dirilwego ka gauta ye sesane ye e bopilwego godimo ga kgobokgobo ya legong. E hweditswe lebitleng la bogosi godimo ga thaba. Tshukudu ya gauta e bontsha gore badiri ba gauta ba Mapungubwe ba be ba na le bokgoni bjo bogolo gakaakang, gomme bjale ke leswao la go ikgantsha la histori ye e tseneletsego ya Afrika Borwa.
Tshukudu ya gauta e re botsa gore batho ba Afrika mo ba be ba dira botaki bjo bobotse bja gauta mengwaga ye makgolo ye e fetilego. South African History Online
- E bolokilwe le kgosi goba moetapele wa bohlokwa.
- Dilo tsa gauta bjalo ka ye di be di bontsha maatla le lehumo la bogosi.
- Tlhompho ya godimodimo ya bosetshaba ya Afrika Borwa e reelwa Order of Mapungubwe.
Speaker notes
Tshukudu ya gauta ke ntlha ya maikutlo ye kgolo ya thuto - selo sa nnete seo baithuti ba ka se bonago ka monagano. Boloka bonolo: gauta ye sesane godimo ga legong le le betlilwego. [SME] Netefatša ke sebopego sefe se tee seo se swanetšego go bewa pele (tshukudu ye e tumilego) go feta kgobokgobo ya gauta ye kgolwane, le lefelo la mmušio wa bjale (University of Pretoria) ge o nyaka go le reela. Efoga go bolela boima bjo bo lekantšwego ka fao Kreiti ya 6.
Mapungubwe e be e le ye nngwe ya mafelo a mathomo tikologong yeo baetapele ba bego ba dula ka thoko le batho ba bangwe ka moka.
Speaker notes
Slaete ye e bolela sebopego sa setshaba ka go lebanya. Diriša mantšu 'legoro' goba 'maemo' ka šedi bakeng sa Kreiti ya 6: batho ba bangwe ba be ba na le maatla le lehumo go feta ba bangwe, gomme se se be se bonagala moo ba dulago gona. Swara ka tlhompho - efoga go šišinya gore batho ba tlwaelegilego ba be ba se bohlokwa; ke bona ba bego ba lema dijo le go dira dithoto tseo di dirilego gore mmuso o hume.
Kanegelo ya Mapungubwe e boletswe ke naga ka boyona - ka seo batho ba se epolotsego.
Batho ba selegae ba be ba dutse ba tseba gore thaba e kgethegile. Ka 1932 sehlopha se se etilego godimo ga thaba se hweditse maboto a maswika, dibjana tsa letsopa, dipheta tsa galase le gauta. Go tloga ka nako yeo, baepolli ba dilo tsa kgale (bomahlale bao ba ithutago nakong ya kgale ka go epa) ba utollotse ka šedi mabitla, dintlo le dilo tseo di re rutago ka fao batho ba bego ba phela ka gona.
- Re ithuta ka Mapungubwe go tswa dilong, e sego dipukung tse ngwadilwego.
- Dipheta le dibjana tsa letsopa di bontsha kgwebo le bophelo bja letsatsi le letsatsi.
- Mabitla a bontsha gore ke mang o bego a humile, a na le maatla goba a tlwaelegile.
Speaker notes
Tsebiša kgopolo ya bo-arkeoloji le bohlatse - bohlokwa go ntlha ya CAPS ya 'ka fao re tsebago ka nako ya kgale'. Hlokomela ka šedi gore le ge 1932 e bitšwa 'go utollwa', batho ba dutšego kgauswi ba be ba dutše ba tseba gore thaba e kgethwa; dilo di be di le mpsha go bomahlale, e sego go ditšhaba tsa selegae. [SME] Netefatša tekano ya go reela ka botlalo ka ga se se hweditšwego ka 1932 bakeng sa Kreiti ya 6.
- c.1100 Batho ba dula ka Moeding wa Limpopo
- c.1220 Mapungubwe o fetoga mmuso wo o humilego; kgosi o hudugela godimo ga thaba
- c.1250 Kgwebo ye e maatla ya gauta le lenaka la tlou le dinaga tsa kgole
- c.1300 Mmuso o a theoga gomme batho ba huduga
- 1932 Gauta le dilo tse dingwe di hweditswe ke baepolli ba dilo tsa kgale
- 2003 O reelwa Lefelo la Bohwa bja Lefase la UNESCO
Speaker notes
Diriša mothaladi wa nako go kgoboketša tatelano: go rota, boemo bja godimodimo, go theoga, gomme go hwetšwa gape morago ga nako ye telele. Datumo ke tsa go kgonthišiša ('c.' e ra gore 'mo e ka bago') gobane go be go se na direkoto tse ngwadilwego. Kgopela baithuti go bala gore mmuso o be o na le maatla mengwaga ye mekae (mo e ka bago 80-100 boemong bja wona bja godimodimo). [SME] Netefatša ngwaga o itšego wa go ngwadišwa ga UNESCO (gantši go fiwa e le 2003).
Ka morago ga mo e ka bago 1300 mmuso o lahlegetswe ke maatla gomme batho ba bantsi ba tloga.
Mo e ka bago 1300 boemo bja leratadima bo bonala bo fetogile bja ba bja go tonya le go oma. Pula ye nnyane e dirile gore go be thata go lema dibjalo le go boloka dikgomo bakeng sa batho ba bantsi felo ga tee. Kgwebo le yona e thomile go sutela lefelong le lefsa, Great Zimbabwe, ka leboa go feta.
- Boemo bja leratadima bja go oma bo dirile gore temo le go diša di be thata.
- Batho ba ile ba huduga go yo hwetsa naga le meetse a a kaone.
- Great Zimbabwe o gotse go ba mmuso wo mogolo wo o latelago wa kgwebo.
Speaker notes
Fana ka mabaka a mabedi a magolo ao borutegi ba a ahlaahlago: phetogo ya boemo bja leratadima (go oma, go tonya) le go sutela ga kgwebo go Great Zimbabwe. Botse ka fao Kreiti ya 6 gore ga re na bonnete ka botlalo - se se ruta gore histori ka dinako tse dingwe e na le tlhaloso ye e fetago e tee ye e kgonagalago. Kgokaganya go ya pele: Great Zimbabwe ke mmuso wo o latelago woo baithuti ba tlwaetsego go o ithuta.
Mapungubwe o re gopotsa gore batho ba Afrika ba agile mebuso ye e humilego, ye bohlale kgale-kgale.
Ka nako ye telele batho ba bangwe ba be ba bolela ka phošo gore Afrika e be e se na mebuso ye megolo ya yona. Mapungubwe o bontsha gore se ke phošo. Lehono ke Lefelo la Bohwa bja Lefase le le šireleditšwego bakeng sa bohle, gomme tlhompho ya godimodimo ya Afrika Borwa, Order of Mapungubwe, e reetšwe ka yona.
- O bontsha bokgoni bja Afrika ka gauta, temo le kgwebo.
- O sireleditswe gore baithuti ba nakong ye e tlago ba ka o ithuta le bona.
- O fa batho ba Afrika Borwa histori ya go ikgantsha, ye e abelanwago.
Speaker notes
Feleletša diteng ka ntlha ya go ikgantša le tlhompho. Gatelela ntlha ya kganetšo ya semorafe ka bonolo bakeng sa Kreiti ya 6: Mapungubwe ke bohlatse bja gore batho ba Afrika Borwa ba agile ditšhaba tše di tšwelapele kgale-kgale pele ga bodudi bja Maisimane. Kgokaganya le bohwa bjo baithuti ba ka bo tsebago - Mafelo a Bohwa bja Lefase, ditlhompho tsa bosetšhaba.
Mapungubwe e be e le mmuso wa mathomo wa Afrika Borwa - o humilego ka temo, dikgomo le kgwebo ya gauta le lenaka la tlou, gomme o bušwa ke kgosi godimo ga thaba.
Gopola dikgopolo tse dikgolo: kae (Moeding wa Limpopo), neng (mo e ka bago 1220-1300), lehumo (kgwebo ya gauta le lenaka la tlou), tshukudu ya gauta, kgosi godimo ga thaba godimo ga batho ba tlwaelegilego, le go theoga ge boemo bja leratadima bo oma gomme kgwebo e sutela go Great Zimbabwe.
Q. Bolela dilo tse pedi tseo Mapungubwe o bego a di gwebisana le dinaga tsa kgole, le selo se tee seo a se amogetsego mo boemong bja tsona. (3 marks)
Q. Ke ka baka lang kgosi le lelapa la bogosi ba be ba dula godimo ga thaba? Se se be se bontsha eng ka bona? (4 marks)
Q. Fana ka lebaka le tee leo dirutegi tsa histori di naganago gore Mapungubwe o theogile ka morago ga mo e ka bago 1300. (3 marks)
Speaker notes
Diriša dipotšišo tše tharo bjalo ka mošomo wo o ngwadilwego goba poledišano ya phapoši. Kabo ya maraka e latela mekgwa ya Kgato ya Magareng ya CAPS. Hlohleletša baithuti go araba ka mafoko a a feletšego le go diriša mareo a thuto: mmušo, kgwebo, lenaka la tlou, moepolli wa dilo tsa kgale, bogosi, go theoga. Feleletša ka go kgokaganya le sehlogo se se latelago, Great Zimbabwe.
- Grade
- Grade 6
- Subject
- History
- CAPS topic
- An African kingdom long ago in southern Africa: Mapungubwe
- Resource type
- Presentation