Dilemo tse ka bang 800 tse fetileng, mmuso wa pele o moholo wa Afrika Borwa o ile wa rua ka kgwebo ya kgauta le manaka a tlou - hona mona naheng ya rona.
Speaker notes
Qala ka ho botsa baithuti seo ba se tsebang ka mebuso ya Afrika pele Maeurophe a fihla. Hlakisa ntlha ya bohlokwa pele: dilemo tse ngata pele ho 1652, batho ba Afrika Borwa ba ile ba haha mmuso o ruileng, o hlophisitsweng hantle o neng o rekisa le dinaha tse hole. 'Mapungubwe' hangata ho thwe e bolela 'thaba ya phukubje'. Kajeno e Porofenseng ya Limpopo.
Mapungubwe o ile wa hola Phuleng ya Limpopo dilemo tse ka bang 900 tse fetileng.
Mapungubwe o ka leboya la Porofense ya Limpopo, haufi le moo dinoka tsa Limpopo le Shashe di kopanang teng. Hape ke moo Afrika Borwa, Zimbabwe le Botswana di kopanang teng kajeno.
- Batho ba ile ba qala ho aha mona mathwasong a dilemo tsa 1100 (dilemo tse ka bang 900 tse fetileng).
- Mmuso o ne o rua ka ho fetisisa mme o le matla ho tloha hoo e ka bang 1220 ho isa 1300.
- E ne e le mmuso wa pele wa Afrika Borwa - sebaka se busawang ke morena.
Speaker notes
Supa sebaka mmapeng wa tlelase wa Afrika Borwa - leboya le hole, haufi le Musina (Messina). Dinoka di ne di le bohlokwa hobane di fana ka metsi bakeng sa batho, dijalo le dikgomo sebakeng se omileng. Hatisa nako ho baithuti: 'dilemo tse ka bang 900 tse fetileng' e ka bang meloko e 30 ya bo-nkgono morao.
Ha mmuso o ntse o hola, batho ba bohlokwa ka ho fetisisa ba ile ba fallela sehlohlolong sa thaba e telele e bataletseng.
Qalong batho ba ne ba dula naheng e bataletseng ka tlase. Ha Mapungubwe o ntse o rua mme o tlala batho, morena le lelapa la borena ba ile ba fallela sehlohlolong sa thaba, ha batho ba bangata ba dula thoteng ka tlase. Basebetsi ba bile ba ne ba jara mobu o mongata ba nyolla thaba e moepa ho etsa dirapa le mabala.
- Thaba e na le mahlakore a moepa mme e na le ditsela tse tshesane feela tse yang sehlohlolong.
- Ho dula holimo ho ne ho bontsha hore morena o na le matla mme o kgethehile.
- Batho ba dikete ba ne ba dula ka hara le ho potoloha toropo ha e le maphathaphatheng.
Speaker notes
Ena ke pelo ya pale ya sebopeho sa setjhaba mme e tla boela e hlahe hamorao. Ho fallela sehlohlolong e ne e le phetoho e kgolo: ka lekgetlo la pele sebakeng sena, baetapele ba ne ba dula ka thoko le ka holimo ho batho ba tlwaelehileng. Hlalosa 'lelapa la borena' ka bonolo - morena le beng ka yena. Mobu o neng o jarwa o bontsha hore batho ba sebeditse hakae ho hlompha morena.
Leruo la Mapungubwe le ile la qala ka dijo le dikgomo, eseng feela kgauta.
Ho lema
Batho ba ne ba lema dijalo tse kang mabele le lebelebele mme ba boloka mabele a fetang bakeng sa dinako tse thata.
Dikgomo
Mehlape ya dikgomo e ne e le letshwao la leruo mme e ne e sebediswa ho bontsha hore lelapa le ruile hakae.
Mesebetsi ya matsoho
Basebetsi ba nang le tsebo ba ne ba etsa dipitsa tsa letsopa, masela, disebediswa tsa tshepe le dintho tse ntle tsa kgauta.
Speaker notes
Lokisa kutlwisiso e fosahetseng e atileng: mmuso o ne o sa rua feela ka lebaka la kgauta. Temo e ntle le mehlape e meholo ya dikgomo di ile tsa fa batho dijo tse lekaneng le nako ya ho hweba le ho etsa mesebetsi ya matsoho. Mabele a bolokilweng a fetang a ne a bolela hore setjhaba se ka phela dilemong tse omileng mme sa tshehetsa baetapele le basebetsi ba matsoho.
Mapungubwe o ne o rekisa kgauta le manaka a tlou mme o reka dintho tse ntle ho tswa mose ho lewatle.
Bahwebi ba ne ba jara kgauta le manaka a tlou (manaka a ditlou) ho tswa Mapungubwe ho isa dikoung tse lebopong la botjhabela ba Afrika. Ho tloha moo thepa e ne e tsamaya ka sekepe ho ya dinaheng tse hole. Ka ho fapanyetsana, Mapungubwe o ne o amohela dipheta tsa kgalase, masela le matlotlo a mang.
- Mapungubwe o ne o hweba le dibaka tse hole joalo ka China, India le Arabia.
- Kgauta le manaka a tlou di ne di ntshwa; dipheta tsa kgalase le masela di kena.
- Sena se etsa hore Mapungubwe e be karolo ya kgwebo ya lefatshe dilemo tse ka bang 800 tse fetileng.
Speaker notes
Hlalosa hore manaka a tlou ke eng (lenaka la tlou) mme o hlokomele ka hloko hore kgwebo ya manaka a tlou e ne e ntsha ditlou kotsi - kgokahano e ntle le Bokgoni ba Bophelo. Kgopolo e kgolo: batho ba Afrika mona ba ne ba sa arohanngwa le lefatshe; e ne e le bahwebi ba mafolofolo marang-rang a fihlang Asia. [SME] Ka kopo netefatsa lenane le nepahetseng la balekane ba kgwebo le dikou bakeng sa mantswe a Kereiti ya 6; mehlodi e bua ka China, India, Egepeta le Arabia ka dikou tsa lebopo la Botjhabela ba Afrika.
Ntho e tsejwang ka ho fetisisa ho tswa Mapungubwe ke tshukudu e nyane e apesitsweng ka kgauta.
Baepolli ba dintho tsa khale ba ile ba fumana tshukudu e nyenyane e entsweng ka kgauta e tshesane e bopilweng holim'a kotwana ya lehong. E ile ya fumanwa lebitleng la borena sehlohlolong sa thaba. Tshukudu ya kgauta e bontsha hore batheki ba kgauta ba Mapungubwe ba ne ba na le tsebo hakae, mme jwale ke letshwao le motlotlo la histori e tebileng ya Afrika Borwa.
Tshukudu ya kgauta e re bolella hore batho ba Afrika mona ba ne ba etsa bonono bo botle ba kgauta makgolong a dilemo tse fetileng. South African History Online
- E ile ya patwa le morena kapa moetapele wa bohlokwa.
- Dintho tsa kgauta tse kang tsena di ne di bontsha matla le leruo la borena.
- Kgau e phahameng ka ho fetisisa ya naha ya Afrika Borwa e bitswa Order of Mapungubwe.
Speaker notes
Tshukudu ya kgauta ke sehlohlolo sa maikutlo sa thuto - ntho ya sebele eo baithuti ba ka e bonang kelellong. E boloke e le bonolo: foil e tshesane ya kgauta holim'a lehong le betlilweng. [SME] Netefatsa hore ke setshwantsho sefe se le seng se lokelang ho hlahiswa (tshukudu e tummeng) kgahlano le pokello e pharaletseng ya kgauta, le lehae la hajwale la musiamo (University of Pretoria) haeba o batla ho le rehella. Qoba ho bua ka boima bo nepahetseng haholo boemong ba Kereiti ya 6.
Mapungubwe e ne e le e nngwe ya dibaka tsa pele sebakeng sena moo baetapele ba neng ba dula ka thoko le batho ba bang kaofela.
Speaker notes
Selaete sena se bolela sebopeho sa setjhaba ka ho toba. Sebedisa mantswe 'sehlopha' kapa 'boemo' ka hloko bakeng sa Kereiti ya 6: batho ba bang ba ne ba na le matla le leruo ho feta ba bang, mme o ne o ka bona sena moo ba neng ba dula teng. Sebetsana le sona ka tlhompho - qoba ho fana ka maikutlo a hore batho ba tlwaelehileng ba ne ba se bohlokwa; ke bona ba neng ba lema dijo le ho etsa thepa e ileng ya etsa hore mmuso o rue.
Pale ya Mapungubwe e ile ya phetwa ke naha ka boyona - ka seo batho ba se epolotseng.
Batho ba sebakeng seo ba ne ba dula ba tseba hore thaba e kgethehile. Ka 1932 sehlopha se ileng sa etella pele ho ya sehlohlolong sa thaba se ile sa fumana marako a majwe, dipitsa tsa letsopa, dipheta tsa kgalase le kgauta. Ho tloha ka nako eo, baepolli ba dintho tsa khale (bo-ramahlale ba ithutang nako e fetileng ka ho epa) ba ile ba senola ka hloko mabitla, matlo le dintho tse re rutang kamoo batho ba neng ba phela kateng.
- Re ithuta ka Mapungubwe ho tswa dinthong, eseng dibukeng tse ngotsweng.
- Dipheta le dipitsa tsa letsopa di bontsha kgwebo le bophelo ba letsatsi le letsatsi.
- Mabitla a bontsha hore ke mang ya neng a ruile, a na le matla kapa a tlwaelehileng.
Speaker notes
Hlahisa kgopolo ya boepolli ba dintho tsa khale le bopaki - bohareng ba tsepamiso ya CAPS ya 'kamoo re tsebang ka nako e fetileng'. Hlokomela ka hloko hore le ha 1932 e bitswa 'ho fumana', batho ba neng ba dula haufi ba ne ba se ba tseba khale hore thaba e halalela; dintho e ne e le tse ntjha ho bo-ramahlale, eseng ho ditjhaba tsa moo. [SME] Netefatsa boemo ba dintlha tsa mabitso boo o bo batlang mabapi le ho fumanwa ha 1932 bakeng sa Kereiti ya 6.
- c.1100 Batho ba aha Phuleng ya Limpopo
- c.1220 Mapungubwe e fetoha mmuso o ruileng; morena o fallela sehlohlolong sa thaba
- c.1250 Kgwebo e maphathaphathe ya kgauta le manaka a tlou le dinaha tse hole
- c.1300 Mmuso o a theoha mme batho ba a falla
- 1932 Kgauta le dintho tse ding di fumanwa ke baepolli ba dintho tsa khale
- 2003 E rehwa Sebaka sa Lefa la Lefatshe la UNESCO
Speaker notes
Sebedisa tatellano ya nako ho tiisa tatellano: ho hola, sehlohlolo, ho theoha, ebe ho fumanwa hape nako e telele hamorao. Matsatsi a hakanngwa ('c.' e bolela 'hoo e ka bang') hobane ho ne ho se na direkoto tse ngotsweng. Kopa baithuti ho bala hore na mmuso o bile le matla dilemo tse kae hoo e ka bang (dilemo tse ka bang 80-100 sehlohlolong sa wona). [SME] Netefatsa selemo se nepahetseng sa ho ngoliswa ha UNESCO (hangata se fanwa e le 2003).
Kamora hoo e ka bang 1300 mmuso o ile wa lahlehelwa ke matla mme batho ba bangata ba tsamaya.
Hoo e ka bang 1300 boemo ba lehodimo bo bonahala bo ile ba fetoha bo batang le bo omileng haholoanyane. Pula e nyenyane e ile ya etsa hore ho be thata ho lema dijalo le ho boloka dikgomo bakeng sa batho ba bangata hakaalo sebakeng se le seng. Kgwebo le yona e ile ya qala ho fallela setsing se setjha, Great Zimbabwe, ka leboya.
- Boemo ba lehodimo bo omileng bo ile ba etsa hore temo le ho disa dikgomo di be thata.
- Batho ba ile ba falla ho ya batla naha le metsi a molemonyana.
- Great Zimbabwe e ile ya hola ho ba mmuso o moholo o latelang wa kgwebo.
Speaker notes
Fana ka mabaka a mabedi a maholo ao ditsebi di a buisanang: phetoho ya boemo ba lehodimo (ho oma, ho bata) le ho fallela ha kgwebo Great Zimbabwe. Eba ya tshepahalang boemong ba Kereiti ya 6 hore ha re na bonnete bo felletseng - sena se ruta hore histori ka dinako tse ding e na le tlhaloso e fetang e le nngwe. Kgokahanya pele: Great Zimbabwe ke mmuso o latelang oo baithuti ba atisang ho o ithuta.
Mapungubwe e re hopotsa hore Maafrika a ile a haha mebuso e ruileng, e bohlale khale-khale.
Ka nako e telele batho ba bang ba ne ba bua ka phoso hore Afrika e ne e se na mebuso e meholo ya yona. Mapungubwe e paka hore sena se fosahetse. Kajeno ke Sebaka sa Lefa la Lefatshe se sireleditsweng bakeng sa bohle, mme kgau e phahameng ka ho fetisisa ya Afrika Borwa, Order of Mapungubwe, e rehilwe ka yona.
- E bontsha bokgoni ba Maafrika kgauteng, temong le kgwebong.
- E sireleditswe hore baithuti ba bokamoso le bona ba ka e ithuta.
- E fa batho ba Afrika Borwa histori e motlotlo, e arolelanwang.
Speaker notes
Qetella dikahare ka lentswe la boikgantsho le tlhompho. Hatisa ntlha e kgahlano le kgethollo ka bonolo bakeng sa Kereiti ya 6: Mapungubwe ke bopaki ba hore batho ba Afrika Borwa ba ile ba haha ditjhaba tse tsoetseng pele khale pele ho bodulo ba Maeurophe. Kgokahanya le lefa leo baithuti ba ka le tsebang - Dibaka tsa Lefa la Lefatshe, dikgau tsa naha.
Mapungubwe e ne e le mmuso wa pele wa Afrika Borwa - o ruileng ka temo, dikgomo le kgwebo ya kgauta le manaka a tlou, mme o busawa ke morena thabeng.
Hopola dikgopolo tse kgolo: kae (Phuleng ya Limpopo), neng (hoo e ka bang 1220-1300), leruo (kgwebo ya kgauta le manaka a tlou), tshukudu ya kgauta, morena sehlohlolong sa thaba ka holimo ho batho ba tlwaelehileng, le ho theoha ha boemo ba lehodimo bo oma mme kgwebo e fallela Great Zimbabwe.
Q. Bolela dintho tse pedi tseo Mapungubwe o neng o di hweba le dinaha tse hole, le ntho e le nngwe eo o ileng wa e amohela ka ho fapanyetsana. (3 marks)
Q. Hobaneng morena le lelapa la borena ba ne ba dula sehlohlolong sa thaba? Sena se ne se bontsha eng ka bona? (4 marks)
Q. Fana ka lebaka le le leng leo bo-rahistori ba nahanang hore Mapungubwe e ile ya theoha kamora hoo e ka bang 1300. (3 marks)
Speaker notes
Sebedisa dipotso tse tharo e le mosebetsi o ngotsweng kapa puisano ya tlelase. Kabo ya dintlha e latela mekgwa ya Kgato e Bohareng ya CAPS. Kgothaletsa baithuti ho araba ka dipolelo tse feletseng le ho sebedisa mantswe a thuto: mmuso, kgwebo, manaka a tlou, moepolli wa dintho tsa khale, borena, ho theoha. Qetella ka ho kgokahanya le sehlooho se latelang se ka bang teng, Great Zimbabwe.
- Grade
- Grade 6
- Subject
- History
- CAPS topic
- An African kingdom long ago in southern Africa: Mapungubwe
- Resource type
- Presentation