Setshaba sa Kgale sa Aforika: Egepeto
Loeto le le yang godimo ga noka ya Nile go kopana le difarao, dipiramite le mokwalo wa ditshwantsho wa nngwe ya ditlhabologo tsa bogologolo tsa Aforika.
Speaker notes
Botsa barutwana gore ke eng se ba se itseng ka Egepeto ya kgale - dipiramite, di-mummy, difarao. Tlhalosa gore Egepeto e mo Aforika, kwa bokone-botlhaba, le gore e ne e le nngwe ya ditlhabologo tsa ntlha mo lefatsheng, e boela morago dingwaga di feta 5000. 'Tlhabologo' e kaya setshaba se segolo se se rulaganeng se se nang le ditoropo, puso, mokwalo le ditumelo tse di abelanwang.
Tlhabologo ya Aforika, bogologolo
Egepeto ya kgale e godile kwa bokone-botlhaba jwa Aforika dingwaga di feta 5000 tse di fetileng.
Egepeto ke naga e e kwa bokone-botlhaba jwa Aforika. Dingwaga di le diketekete tse di fetileng, nngwe ya ditlhabologo tse dikgolo tsa ntlha mo lefatsheng e godile fa. E ne ya tswelela sebaka se se leele thata ka gonne Egepeto e ne e na le melelwane ya tlholego - dikaka, mawatle le maratadima - e e neng e dira gore go nne thata gore baba ba e tsene.
- Egepeto ke karolo ya kontinente ya Aforika, e bapile le Lewatle le Lehibidu le Lewatle la Mediterranean.
- Tlhabologo e godile mme ya fetoga mo dingwageng tse diketekete.
- Re ithuta ka yona go tswa mo marapong a dikago, mabitla, ditshwantsho tse di penetsweng le mekwalo ya bogologolo.
Speaker notes
Tiisa kgopolo ya konokono ya CAPS: Egepeto ke setshaba sa Aforika, ga se se kgaogantsweng le Aforika. Supetsa mo mmapeng gore e mo kontinenteng ya rona. Tlhalosa gore bahisitori ba ithuta ka nako e e fetileng ba dirisa bosupi - fano bosupi ke dikago, mabitla, ditshwantsho tsa mabota le mekwalo e e setseng morago. [SME] Netefatsa gore mafoko a mmapa/lefelo a tshwanela atlase ya klase ya gago.
Noka ya Nile
Bagerika ba bogologolo ba ne ba re 'Egepeto e ne e le mpho ya Nile'.
Nile ke noka e kgolo go gaisa tsotlhe mo Aforika. E elela go tswa borwa go ya bokone mme e tshologela mo Lewatleng la Mediterranean. Bontsi jwa Egepeto ke sekaka se se mogote, se se omeletseng, ka jalo batho botlhe ba ne ba nna gaufi le noka.
Ngwaga mongwe le mongwe mo selemong Nile e ne e penologa. Fa metsi a fokotsega gape, e ne e tlogela mmu o o nonneng, o montsho o o bidiwang mmu wa morwalela. Mmu o o ne o le montle thata go jala dijalo, ka jalo masimo a le mangwe a ne a ka lengwa ngwaga le ngwaga.
- Nile e ne e naya batho metsi a go nwa le a go nosetsa dijalo tsa bone.
- E ne e le tsela e e tletseng ya dikepe tse di tshotseng batho le dithoto.
- Morwalela wa ngwaga le ngwaga o ne o dira gore mmu o nonofe go temothuo.
Speaker notes
Se ke pelo ya thuto: bonno jwa lefatshe bo ne bo bopa sengwe le sengwe. Tlhalosa potologo ya morwalela ka bonolo - metsi a khurumela masimo, morago a kgwela a tlogela seretse se sesha se se dirang gore dimela di gole sentle. Kwantle ga Nile, Egepeto e ne e tla bo e le sekaka fela. Botsa: ke ka ntlha yang batho botlhe ba ne ba nna gaufi le noka?
Go nna le go dira fa nokeng
Noka e ne e naya batho dijo, magae le tiro ngwaga otlhe.
Bogologolo batho ba ntlha fano e ne e le batsomi-le-bakgobokanyi ba ba neng ba tsamayatsamaya go batla dijo. Fa nako e ntse e tsamaya ba ne ba aga magae mme ba nna balemi, ba aga magae le metsana go bapa le dintshi tsa Nile.
- Balemi ba ne ba jala korong le barele go dira senkgwe, le merogo go nna dijo.
- Ba ne ba tshola diruiwa tse di jaaka dikgomo, dipodi le dipidipidi.
- Batho ba ne ba dirisa lotlhaka lwa noka papyrus go dira dikepe, diphate le mofuta wa ntlha wa pampiri.
- Magae a ne a agiwa ka ditena tsa seretse tse di neng di omella di le thata mo letsatsing.
Speaker notes
Dira gore botshelo jwa letsatsi le letsatsi bo tshele. Papyrus ke lefoko le le golaganyang le le lentle - le ne le mela mo nokeng mme le dirisiwa go dira pampiri ya ntlha, e leng kwa lefoko la rona la 'pampiri' le tswang teng. Matlo a ditena tsa seretse a golagana le se barutwana ba ka se itseng ka didirisiwa tsa go aga. Gatelela kafa botshelo jwa letsatsi le letsatsi bo neng bo ikaegile ka noka le merwalela ya yona ka teng.
Egepeto ya Godimo le ya Tlase di a kopana
Dikarolo tse pedi tsa Egepeto di ne tsa kopanngwa ka fa tlase ga mmusi a le mongwe.
Ka gonne Nile e elela go tswa borwa go ya bokone, Egepeto e ne e kgaogantswe ka mafatshe a le mabedi. Karolo ya borwa e ne e bidiwa Egepeto ya Godimo mme karolo ya bokone, gaufi le lewatle, e ne e bidiwa Egepeto ya Tlase. Se se ka utlwala se le ka fa godimo tlase, mme 'godimo' se kaya go ya godimo ga noka, gaufi le kwa e simologang teng.
Bogologolo mafatshe a a mabedi a ne a kopanngwa go nna bogosi bo le bongwe bo bo neng bo busiwa ke kgosi e le nngwe. Se se ne sa simolola mola o moleele wa dikgosi tsa Egepeto tse re di bitsang difarao.
- Egepeto ya Godimo e ne e le kwa borwa, Egepeto ya Tlase kwa bokone.
- Di ne tsa kopanngwa go nna naga e le nngwe ka fa tlase ga mmusi a le mongwe.
- Kgosi e ne e rwala serwalo se se kgethegileng se se bontshang gore o busa mafatshe a mabedi.
Speaker notes
Phimola tlhakatlhakano e e tlwaelegileng: Egepeto ya 'Godimo' e kwa borwa ka gonne e kwa godimo ga tselana ya noka. Dirisa tsela e noka e elelang ka yona go e tlhalosa. Kopano ya mafatshe a mabedi ke motsotso o Egepeto e neng ya nna bogosi bo le bongwe ka one. [SME] Bahisitori ba tsaya se se diragetse mo e ka nnang 3000 BCE; boloka mafoko e le 'bogologolo' ntle le fa o batla go tsenya letlha.
Farao: kgosi le modimo
Farao e ne e le motho yo o nang le maatla go gaisa botlhe mo Egepeto yotlhe.
Kgosi ya Egepeto e ne e bidiwa farao. Lefoko le tswa mo mafokong a bogologolo a Se-Egepeto per-aa, a a kayang 'ntlo e kgolo'. Farao e ne e le moeteledipele wa puso le moeteledipele wa bodumedi ka nako e le nngwe.
- Batho ba ne ba dumela gore farao e ne e le modimo o o mo sebopegong sa motho.
- O ne a na le lefatshe mme a dira melao.
- O ne a etelela pele mophato wa masole mme a laola go agiwa ga ditempele le dipiramite.
- Fa farao a swa, gantsi morwawe o ne a nna farao yo o latelang.
Speaker notes
Farao o ne a kopantse kgosi, moeteledipele wa puso le moeteledipele wa bodumedi. Kopano e ya mmusi le modimo e ne e naya farao maatla a magolo. 'Ntlo e kgolo' (per-aa) e ne e kaya pele ntlokgosi mme moragonyana ya kaya mmusi ka boene. [SME] Metswedi mengwe le yona e re Bahebera ba ne ba dirisa lefoko 'farao'; boloka tlhaloso e le bonolo mo Mophatong wa 5 mme o ngaparele bokao jwa 'ntlo e kgolo'.
Sebopego sa setshaba sa Egepeto
Setshaba sa Egepeto se ne se tshwana le piramite: batho ba se kae ba ba nang le maatla kwa godimo, badiri ba bantsi kwa tlase.
Farao
Kwa godimo thata, kgosi-modimo yo o neng a busa mongwe le mongwe le sengwe le sengwe.
Baperesiti, bakwadi le badiredi ba puso
Batho ba ba rutegileng ba ba neng ba tsamaisa ditempele, ba boloka direkoto mme ba thusa farao go busa.
Balemi, batlhami ba diatla le badiri
Batho ba bantsi ba tlwaelo ba ba neng ba jala dijo, ba dira dithoto mme ba aga meago e megolo.
Speaker notes
Dirisa sebopego sa piramite jaaka sedirisiwa sa go gakologelwa thulaganyo ya setshaba - se tshwana le meago e ba tumileng ka yona. Bakwadi ba ne ba le botlhokwa: ba ne ba kgona go bala le go kwala, ka jalo ba boloka direkoto mme ba na le ditiro tse di kgethegileng. Supa gore bontsi jwa batho e ne e le balemi le badiri ba ba neng ba tshegetsa botlhe ba ba kwa godimo ga bone ka tiro ya bone.
Medimo le botshelo jwa morago ga loso
Ba-Egepeto ba bogologolo ba ne ba dumela mo medimong e mentsi le mo botshelong jwa morago ga loso.
Ba-Egepeto ba ne ba obamela medimo e mentsi ya banna le ya basadi, ba ba neng ba dumela gore e laola letsatsi, noka, thobo le dikarolo tse dingwe tsa botshelo. Baperesiti ba ba nang le maatla ba ne ba tlhokomela ditempele le meletlo ya bodumedi.
Ba ne ba dumela ka thata mo botshelong jwa morago ga loso - botshelo jo bo tswelelang morago ga loso. Go baakanyetsa setopo botshelo jwa morago ga loso, ba ne ba se boloka ka kelotlhoko jaaka mummy (setopo se se babaletsweng). Se se ne se tura, ka jalo ke bahumi fela, segolobogolo difarao, ba ba neng ba kgona go se duela.
- Ba-Egepeto ba ne ba dumela gore setopo se tshwanetse go bolokwa se babalesegile go baakanyetsa botshelo jwa morago ga loso.
- Ditopo di ne di dirwa di-mummy mme di bewa mo mabitleng le dijo le matlotlo.
- Bodumedi le maatla a farao di ne di golagane thata.
Speaker notes
Tshwara di-mummy ka kgatlhego le tlotlo, e seng jaaka selo se se tshosang - tlhalosa gore e ne e le tiragatso e e masisi ya bodumedi go tlhokomela baswi. Tumelo mo botshelong jwa morago ga loso ke lona lebaka la dipiramite le matlotlo a a mo teng ga mabitla, se se golaganyang le diteng tse di latelang. Ela tlhoko gore bodumedi bo ne bo tshegetsa taolo ya farao.
Dipiramite le Sphinx
Ba-Egepeto ba ne ba aga mabitla a magolo a matlapa a a santseng a eme le gompieno.
Ba-Egepeto ba ne ba aga dipiramite tse dikgolo tsa matlapa jaaka mabitla a difarao le dikgosigadi tsa bone. Ka fa teng go ne go na le diphaposi tsa polokelo, ditsela tse di fitlhilweng le malapa. Mummy ya farao le dikhumo di ne di bewa ka fa teng go baakanyetsa botshelo jwa morago ga loso.
Gaufi le dipiramite kwa Giza go eme Sphinx, setshwantsho se segolo se se nang le mmele wa tau le tlhogo ya kgosi. Se ntse se eme e le sesupo sa Egepeto dingwaga di le diketekete.
- Dipiramite di ne di agiwa ke ditlhopha tse dikgolo tsa batlhami ba diatla ba ba nang le bokgoni le badiri.
- Bontsi jwa go aga bo ne bo diragala ka nako ya morwalela, fa balemi ba ne ba sa kgone go dira mo masimong.
- Dipiramite tse di tumileng go gaisa di kwa Giza, gaufi le Cairo ya gompieno.
Speaker notes
Gakgamalela bogolo jwa tsona - di ne tsa agiwa ka diatla, dingwaga di le diketekete tse di fetileng, mme di santse di eme. Tlhalosa gore balemi ba tlwaelo ba ne ba thusa go di aga ka nako ya morwalela, fa masimo a bone a ne a le ka fa tlase ga metsi. Sphinx e golaganya morago le maatla a farao (maatla a tau, tlhogo ya kgosi). Boloka boemo jwa go gakgamalela katlego ya Aforika.
Lebitla la ga Tutankhamen
Ka 1922 batlhotlhomisi ba ne ba fitlhela lebitla le le tletseng matlotlo la farao yo monnye.
Tutankhamen e ne e le farao yo o neng a nna kgosi e sa le mosimane mme a swa a sa le monnye. Dingwaga di le diketekete lebitla la gagwe le ne le fitlhegile le sa amiwa. Ka 1922 le ne la senolwa, le santse le tletse matlotlo a gauta, maseko a gauta le didirisiwa tsa letsatsi le letsatsi tse di fitlhilweng le ene.
- Lebitla le re rutile go le gontsi ka kafa difarao di neng di fitlhwa ka teng.
- Le ne le tletse gauta, mabenyabenya, dithoto tsa ntlo le dijo tsa botshelo jwa morago ga loso.
- Tutankhamen jaanong ke nngwe ya difarao tse di tumileng go gaisa mo lefatsheng.
Speaker notes
Tshenolo ya 1922 e e dirilweng ke ba-arekioloji e a kgatlhisa mo barutwaneng - matlotlo a nnete a a fitlhilweng. E botlhokwa mo bahisitoring ka gonne mabitla a mantsi a bogosi a ne a thukhuthilwe bogologolo, mme la ga Tutankhamen le ne le batlile le tletse, ka jalo ke motswedi o o humileng wa bosupi ka ditumelo le didirisiwa tsa letsatsi le letsatsi. [SME] Lebitla le ne la fitlhelwa ke setlhopha sa ga Howard Carter ka 1922; oketsa leina la gagwe fa o batla go bitsa mo-arekioloji.
Hieroglyphs: go kwala ka ditshwantsho
Ba-Egepeto ba ne ba tlhama mofuta wa mokwalo o o neng o dirisa ditshwantsho le matshwao.
Fa kgwebo e ntse e gola, Ba-Egepeto ba ne ba tlhoka go boloka direkoto tsa se ba se rekang le se ba se rekisang. Ba ne ba tlhamela mofuta wa mokwalo wa ditshwantsho o o bidiwang hieroglyphs, mo setshwantsho kgotsa letshwao lengwe le lengwe le lennye le neng le emela modumo kgotsa kgopolo.
- Hieroglyphs di ne di gabiwa mo maboteng a ditempele mme di kwalwa mo papyrus.
- Batho ba ba katisitsweng go kwala, ba ba bidiwang bakwadi (scribes), ke bone ba ba neng ba ithuta go di bala le go di kwala.
- Mokwalo o o ne o thusa Ba-Egepeto go kwala hisitori ya bone, melao le dikgang.
Speaker notes
Golaganya go kwala le kgwebo le go boloka direkoto - tlhokego e e mosola e ne ya isa kwa tlhamong e kgolo. Tlhalosa 'mokwadi (scribe)' jaaka motho yo tiro ya gagwe e e kgethegileng e neng e le go kwala, le gore go bala le go kwala go ne go naya bakwadi maemo a botlhokwa mo setshabeng. Fa nako e letla, letla barutwana ba tlhame letshwao la setshwantsho la maina a bone.
Dimpho tse di tswang mo Egepeto ya kgale
Dikgopolo tse di tswang mo Egepeto ya kgale di ne tsa thusa batho ba morago mo lefatsheng lotlhe.
Dipalo
Ba-Egepeto ba ne ba tlhama thulaganyo ya ntlha ya dipalo mme ba e dirisa go lekanya lefatshe le go rulaganya meago ya bone.
Bongaka
Dingaka tsa Egepeto di ne di baakanya marapo a a robegileng, di roka dintho, di alafa malwetse ka ditlhare mme le tota di dira ka meno.
Go kwala le pampiri
Mokwalo wa bone wa ditshwantsho le 'pampiri' ya papyrus e ne e le mo mekgweng ya ntlhantlha ya go boloka direkoto.
Speaker notes
Ntsha tswelelopele le phetogo: dikgopolo tsa bogologolo di santse di le botlhokwa le gompieno. Ba-Egepeto ba ne ba lekanya masimo mme ba lemoga kafa ba ka agang dipiramite tse di tlhamaletseng, tse di lekanang ka teng ba dirisa dipalo. Kitso ya bone ka mmele e ne e tswa bontlhanngwe mo go baakanyeng di-mummy. Gatelela gore dikatlego tse di ne tsa tswa mo setshabeng sa Aforika.
Egepeto ya kgale go ralala nako
- Long ago Batsomi-le-bakgobokanyi ba a aga mme ba nna balemi go bapa le Nile
- About 5000 years ago Egepeto ya Godimo le ya Tlase di kopanngwa ka fa tlase ga farao a le mongwe
- Age of the pyramids Dipiramite tse dikgolo le Sphinx di agiwa kwa Giza
- Long line of pharaohs Egepeto e busiwa ke difarao, baperesiti le bakwadi
- 1922 Lebitla la ga Tutankhamen le a senolwa, le tletse matlotlo
Speaker notes
Dirisa nako-tatelano go boeletsa thuto yotlhe ka thulaganyo. Tlhalosa gore malatsi a 'BCE' a thata mo Mophatong wa 5, ka jalo re dirisa 'bogologolo' le 'mo e ka nnang dingwaga tse 5000 tse di fetileng'. Kopa barutwana go boeletsa kgang ya Egepeto ba dirisa nako-tatelano jaaka kaedi. [SME] Fetola go ya kwa malatsing a a tletseng a BCE (kopano e ka nna 3000 BCE, dipiramite tsa Giza e ka nna 2500 BCE) fa klase ya gago e a dirisa.
Se re se ithutileng
Egepeto ya kgale e ne e le tlhabologo e kgolo ya Aforika e e bopilweng ke Nile, e busiwa ke difarao mme e gakologelwa ka dipiramite le mokwalo wa ditshwantsho.
Noka ya Nile e ne e naya Ba-Egepeto metsi, dijo le tsela ya go tsamaya. Farao o ne a busa jaaka kgosi le modimo, a thusiwa ke baperesiti le bakwadi. Ba-Egepeto ba ne ba dumela mo medimong e mentsi le mo botshelong jwa morago ga loso, mme ba aga dipiramite jaaka mabitla. Ba ne ba tlhama mokwalo wa hieroglyph mme ba dira ditshenolo mo dipalong le bongakeng tse di santseng di le botlhokwa le gompieno.
Q. Tlhalosa ditsela tse pedi tse Noka ya Nile e neng e le botlhokwa ka tsona mo Ba-Egepeto ba bogologolo. (4 marks)
Q. Farao e ne e le mang, mme ke ka ntlha yang a ne a na le maatla thata? (3 marks)
Q. Umaka selo se le sengwe se Ba-Egepeto ba bogologolo ba se agileng kgotsa ba se tlhamileng, mme o bolele gore ke ka ntlha yang se ne se le botlhokwa. (3 marks)
Speaker notes
Konela ka go golaganya dikgang tsotlhe morago le Nile - bonno jwa lefatshe bo ne bo dira gore tlhabologo e kgonege. Dirisa dipotso tse tharo go tiro e e kwalwang kgotsa puisano ya klase; kabo ya maduo e latela mokgwa wa Legato la Magareng la CAPS. Gakolola barutwana gore e ne e le tlhabologo ya Aforika, o golaganya thuto le go ithuta hisitori ya Aforika.
- Grade
- Grade 5
- Subject
- History
- CAPS topic
- An ancient African society: Egypt
- Resource type
- Presentation