Setjhaba sa Boholoholo sa Afrika: Egepeta
Leeto le nyolohang noka ya Nile ho ya kopana le difaro, diphiramite le mongolo wa ditshwantsho wa e nngwe ya ditjhaba tsa kgale ka ho fetisisa tsa Afrika.
Speaker notes
Botsa baithuti seo ba se tsebang ka Egepeta ya boholoholo - diphiramite, ditopo tse bolokilweng (mummies), le difaro. Hlalosa hore Egepeta e Afrika, ka leboya-botjhabela, mme e ne e le e nngwe ya ditjhaba tsa pele ka ho fetisisa lefatsheng, e kgutlela morao dilemo tse fetang 5000. 'Tswelopele' e bolela setjhaba se seholo se hlophisitsweng se nang le ditoropo, mmuso, mongolo le ditumelo tse arolelanwang.
Tswelopele ya Afrika, kgale-kgale
Egepeta ya boholoholo e ile ya hola leboya-botjhabela ho Afrika dilemo tse fetang 5000 tse fetileng.
Egepeta ke naha e leboya-botjhabela ho Afrika. Dilemong tse dikete tse fetileng, e nngwe ya ditjhaba tsa pele tse kgolo tsa lefatshe e ile ya hola mona. E ile ya tswela pele nako e telele haholo hobane Egepeta e ne e ena le meedi ya tlhaho - mahwatata, maoatle le mafika - a neng a etsa hore ho be thata ho ba lwantshang ho e hlasela.
- Egepeta ke karolo ya kontinente ya Afrika, pela Lewatle le Lefubedu (Red Sea) le Lewatle la Mediterranean.
- Tswelopele ena e ile ya hola mme ya fetoha ho theosa le dilemo tse dikete.
- Re ithuta ka yona ho tswa mareseng a meaho, mabitleng, ditshwantshong le mongolong wa boholoholo.
Speaker notes
Matlafatsa kgopolo ya bohlokwa ya CAPS: Egepeta ke setjhaba sa Afrika, e sa arohane le Afrika. Bontsha hodima mmapa hore e kontinenteng ya rona. Hlalosa hore borahistori ba ithuta ka nako e fetileng ba sebedisa bopaki - mona bopaki boo ke meaho, mabitla, ditshwantsho tsa maboteng le mongolo o siilweng. [SME] Netefatsa hore mantswe a mmapa/sebaka a lumellana le athlase ya tlelase ya hao.
Noka ya Nile
Bagerike ba boholoholo ba ne ba re 'Egepeta e ne e le mpho ya Nile'.
Nile ke noka e kgolo ka ho fetisisa Afrika. E phalla ho tloha borwa ho ya leboya mme e kena Lewatleng la Mediterranean. Boholo ba Egepeta ke lehwatata le chesang le omileng, kahoo hoo e batlang e le bohle ba ne ba dula haufi le noka.
Selemo se seng le se seng Nile e ne e tlala. Ha metsi a theoha hape, a ne a siya mobu o nonneng, o motsho o bitswang mobu wa alluvium (mobu o tliswang ke metsi a noka). Mobu ona o ne o le motle haholo bakeng sa ho jala dijalo, kahoo masimo a tshwanang a ne a ka lengwa selemo le selemo.
- Nile e ne e fa batho metsi a ho nwa le a ho nosetsa dijalo tsa bona.
- E ne e le tsela e phathahaneng bakeng sa dikepe tse tshwereng batho le thepa.
- Ho tlala ha selemo le selemo ho ne ho etsa hore mobu o nonne bakeng sa temo.
Speaker notes
Ena ke pelo ya sehlooho: jeokrafi e ile ya bopa dintho tsohle. Hlalosa potoloho ya ho tlala ka bonolo - metsi a koahela masimo, ebe a a kga a siya seretse se sesa se etsang hore dimela di hole hantle. Ntle le Nile, Egepeta e ne e tla ba lehwatata lohle. Botsa: hobaneng hoo e batlang e le bohle ba ne ba dula haufi le noka?
Ho phela le ho sebetsa pela noka
Noka e ne e fa batho dijo, mahae le mosebetsi selemo kaofela.
Kgale-kgale batho ba pele mona e ne e le batsomi le babokelli ba neng ba tsamaya-tsamaya ho batla dijo. Ha nako e ntse e feta ba ile ba dula fatshe mme ba fetoha balemi, ba haha mahae le metsana pela mabopo a Nile.
- Balemi ba ne ba jala koro le harese ho etsa bohobe, le meroho bakeng sa dijo.
- Ba ne ba ruile diphoofolo tse kang dikgomo, dipodi le matata.
- Batho ba ne ba sebedisa lehlaka la noka le bitswang papyrus ho etsa dikepe, dimmate le mofuta wa pele wa pampiri.
- Mahae a ne a hahwa ka ditene tsa seretse tse neng di omella di thatafala letsatsing.
Speaker notes
Etsa hore bophelo ba letsatsi le letsatsi bo phele. Papyrus ke lentswe le letle la kamano - le ne le hola nokeng mme le sebediswa ho etsa pampiri ya pele, moo lentswe la Senyesemane 'paper' le tswang teng. Matlo a ditene tsa seretse a hokahana le seo baithuti ba ka se tsebang ka thepa ya kaho. Hatisa hore bophelo ba letsatsi le letsatsi bo ne bo itshetlehile hakaakang hodima noka le ho tlala ha yona.
Egepeta e Hodimo le Egepeta e Tlase di a kopana
Dikarolo tse pedi tsa Egepeta di ile tsa kopanngwa tlasa mmusi a le mong.
Kaha Nile e phalla ho tloha borwa ho ya leboya, Egepeta e ne e arotswe ka dinaha tse pedi. Karolo ya borwa e ne e bitswa Egepeta e Hodimo, mme karolo ya leboya, e haufi le lewatle, e ne e bitswa Egepeta e Tlase. Sena se ka utlwahala se le ka tlhaophadi, empa 'hodimo' se bolela hodimo-holimo nokeng, haufi le moo e qalang teng.
Kgale-kgale dinaha tsena tse pedi di ile tsa kopanngwa ha mmuso o le mong o busang ke morena a le mong. Sena se ile sa qala moladi o molelele wa marena a Egepeta ao re a bitsang difaro.
- Egepeta e Hodimo e ne e le ka borwa, Egepeta e Tlase ka leboya.
- Di ile tsa kopanngwa ho ba naha e le nngwe tlasa mmusi a le mong.
- Morena o ne a rwala moqhaka o kgethehileng o bontshang hore o busa dinaha tsena tse pedi.
Speaker notes
Hlakisa pherekano e tlwaelehileng: Egepeta e 'Hodimo' e ka borwa hobane e hodimo-holimo tseleng ya noka. Sebedisa tsela eo noka e phallang ka yona ho e hlalosa. Ho kopana ha dinaha tse pedi ke nako eo Egepeta e ileng ya eba mmuso o le mong. [SME] Borahistori ba beha sena hoo e ka bang 3000 BCE; boloka mantswe e le 'kgale-kgale' ntle le haeba o batla ho hlahisa letsatsi.
Faro: morena le modimo
Faro e ne e le motho ya nang le matla ka ho fetisisa Egepeta yohle.
Morena wa Egepeta o ne a bitswa faro. Lentswe lena le tswa mantsweng a boholoholo a Egepeta a reng per-aa, a bolelang 'ntlo e kgolo'. Faro e ne e le moetapele wa mmuso le moetapele wa bodumedi ka nako e le nngwe.
- Batho ba ne ba dumela hore faro ke modimo o nang le sebopeho sa motho.
- O ne a ena le naha mme a etsa melao.
- O ne a etella pele sesole mme a laola kaho ya ditempele le diphiramite.
- Ha faro e shwa, hangata mora wa hae e ne e eba faro e latelang.
Speaker notes
Faro o ne a kopanya morena, moetapele wa mmuso le moetapele wa bodumedi. Ho kopana hona ha mmusi le modimo ho ile ha fa faro matla a maholo. 'Ntlo e kgolo' (per-aa) qalong e ne e bolela ntlo ya borena mme hamorao mmusi ka boyena. [SME] Mehlodi e meng e boela e bolela hore Baheberu ba sebedisitse lentswe 'faro'; boloka tlhaloso e le bonolo Kereiting ya 5 mme o kgomarele moelelo wa 'ntlo e kgolo'.
Sebopeho sa setjhaba sa Egepeta
Setjhaba sa Egepeta se ne se tshwana le phiramite: batho ba seng bakae ba nang le matla hodimo, basebetsi ba bangata tlase.
Faro
Hodimo-dimo, morena-modimo ya neng a busa hodima bohle le dintho tsohle.
Baprista, bangodi le bahlanka ba mmuso
Batho ba rutehileng ba neng ba tsamaisa ditempele, ba boloka direkoto mme ba thusa faro ho busa.
Balemi, ditsebi tsa matsoho le basebetsi
Batho ba bangata ba tlwaelehileng ba neng ba jala dijo, ba etsa thepa mme ba haha meaho e meholo ya sehopotso.
Speaker notes
Sebedisa sebopeho sa phiramite e le sesebediswa sa ho hopola tatellano ya setjhaba - se tshwana le meaho eo ba tummeng ka yona. Bangodi ba ne ba le bohlokwa: ba ne ba kgona ho bala le ho ngola, kahoo ba ne ba boloka direkoto mme ba na le mesebetsi e kgethehileng. Bontsha hore boholo ba batho e ne e le balemi le basebetsi bao mosebetsi wa bona o neng o tshehetsa bohle ba kahodima bona.
Medimo le bophelo ba ka mora lefu
Ma-Egepeta a boholoholo a ne a dumela medimong e mengata le bophelong ba ka mora lefu.
Ma-Egepeta a ne a rapela medimo le medimo ya basadi e mengata, eo a neng a dumela hore e laola letsatsi, noka, kotulo le dikarolo tse ding tsa bophelo. Baprista ba nang le matla ba ne ba hlokomela ditempele le mekete ya bodumedi.
Ba ne ba dumela ka matla bophelong ba ka mora lefu - bophelo bo tswelang pele ka mora lefu. Ho lokisetsa setopo bophelo ba ka mora lefu, ba ne ba se boloka ka hloko e le setopo se bolokilweng (mummy). Sena se ne se le theko e boima, kahoo ke barui feela, haholo-holo difaro, ba neng ba kgona ho se lefella.
- Ma-Egepeta a ne a dumela hore setopo se lokela ho bolokwa se bolokehile bakeng sa bophelo ba ka mora lefu.
- Ditopo di ne di etswa ditopo tse bolokilweng mme di beheloa mabitleng hammoho le dijo le maruo.
- Bodumedi le matla a faro di ne di amana haufi-ufi.
Speaker notes
Sebetsana le ditopo tse bolokilweng ka takatso ya ho tseba le ka tlhompho, eseng e le ntho e tshosang - hlalosa hore e ne e le mokgwa o tebileng wa bodumedi wa ho hlokomela bafu. Tumelo bophelong ba ka mora lefu ke lona lebaka la diphiramite le maruo a ka hare ho mabitla, e hokahanang le dislaete tse latelang. Hlokomela hore bodumedi bo ne bo tsehetsa matla a faro.
Diphiramite le Sphinx
Ma-Egepeta a ile a haha mabitla a maholo a majwe a ntse a eme le kajeno.
Ma-Egepeta a ile a haha diphiramite tse kgolo tsa majwe e le mabitla a difaro le dikgosigadi tsa bona. Ka hare ho ne ho ena le dikamore tsa poloko, ditsela tse patilweng le maballo. Setopo se bolokilweng sa faro le maruo di ne di beheloa ka hare bakeng sa bophelo ba ka mora lefu.
Haufi le diphiramite Giza ho eme Sphinx, seemahale se seholo se nang le mmele wa tau le hlooho ya morena. Se emetse Egepeta e le letshwao ka dilemo tse dikete.
- Diphiramite di ne di hahwa ke dihlopha tse kgolo tsa ditsebi tsa matsoho le basebetsi.
- Boholo ba kaho bo ne bo etsahala nakong ya ho tlala ha noka, ha balemi ba ne ba sa kgone ho sebetsa masimo.
- Diphiramite tse tummeng ka ho fetisisa di Giza, haufi le Cairo ya kajeno.
Speaker notes
Makalla boholo ba tsona - tsena di ile tsa hahwa ka matsoho, dilemo tse dikete tse fetileng, mme di ntse di eme. Hlalosa hore balemi ba tlwaelehileng ba ile ba thusa ho di haha nakong ya ho tlala, ha masimo a bona a ne a le ka tlasa metsi. Sphinx e kgutlela matleng a faro (matla a tau, hlooho ya morena). Boloka moya e le wa ho makatswa ke katleho ya Afrika.
Lebitla la Tutankhamen
Ka 1922 bafuputsi ba ile ba fumana lebitla le tletseng maruo la faro e monyane.
Tutankhamen e ne e le faro ya ileng a eba morena a sa le moshanyana mme a shwa a sa le monyane. Ka dilemo tse dikete lebitla la hae le ne le patilwe le sa amuwa. Ka 1922 le ile la sibollwa, le ntse le tletse maruo a kgauta, maske ya kgauta le dintho tsa letsatsi le letsatsi tse patilweng le yena.
- Lebitla le ile la re ruta haholo ka kamoo difaro di neng di patwa kateng.
- Le ne le tletse kgauta, mabenyane, thepa ya ka tlung le dijo bakeng sa bophelo ba ka mora lefu.
- Tutankhamen jwale ke e nngwe ya difaro tse tummeng ka ho fetisisa lefatsheng.
Speaker notes
Sibollo sa 1922 ke ditsebi tsa dintho tsa kgale (archaeologists) se thabisa baithuti - leruo la sebele le patilweng. Se bohlokwa ho borahistori hobane boholo ba mabitla a borena a ile a utswuwa kgale, empa la Tutankhamen le ne le batla le felletse, kahoo ke mohlodi o ruileng wa bopaki ka ditumelo le dintho tsa letsatsi le letsatsi. [SME] Lebitla le fumanwe ke sehlopha sa Howard Carter ka 1922; kenya lebitso la hae haeba o batla ho bolela setsebi sa dintho tsa kgale.
Hieroglyphs: ho ngola ka ditshwantsho
Ma-Egepeta a ile a qapa mofuta wa mongolo o sebedisang ditshwantsho le matshwao.
Ha kgwebo e ntse e hola, Ma-Egepeta a ne a hloka ho boloka direkoto tsa seo a se rekang le a se rekisang. A ile a hlahisa mofuta wa mongolo wa ditshwantsho o bitswang hieroglyphs, moo setshwantsho se seng le se seng se senyane kapa letshwao le neng le emela modumo kapa kgopolo.
- Hieroglyphs di ne di betlwa maboteng a ditempele mme di ngolwa hodima papyrus.
- Bangodi ba kwetlisitsweng ka ho kgetheha ba bitswang bangodi (scribes) ba ne ba ithuta ho di bala le ho di ngola.
- Mongolo ona o ile wa thusa Ma-Egepeta ho ngola histori, melao le dipale tsa ona.
Speaker notes
Hokahanya mongolo le kgwebo le ho boloka direkoto - tlhoko ya sebele e ile ya lebisa qapong e kgolo. Hlalosa 'mongodi' e le motho eo mosebetsi wa hae o kgethehileng e neng e le ho ngola, le hore ho bala le ho ngola ho ile ha fa bangodi sebaka sa bohlokwa setjhabeng. Haeba nako e lumela, dumella baithuti ho qapa letshwao la setshwantsho la mabitso a bona.
Dimpho tse tswang Egepeta ya boholoholo
Dikgopolo tse tswang Egepeta ya boholoholo di ile tsa thusa ditjhaba tse tlileng hamorao lefatsheng lohle.
Dipalo (Mathematics)
Ma-Egepeta a ile a theha tsamaiso ya pele ya dinomoro mme a e sebedisa ho lekanya naha le ho rala meaho ya ona.
Bongaka (Medicine)
Dingaka tsa Egepeta di ne di lokisa masapo a robehileng, di roka diqeba, di alafa maloetse ka dimela mme di ba di sebetsa le meno.
Mongolo le pampiri
Mongolo wa bona wa ditshwantsho le 'pampiri' ya papyrus e ne e le har'a mekgwa ya pele ya ho boloka direkoto.
Speaker notes
Hlahisa ho tswela pele le phetoho: dikgopolo tsa kgale di ntse di le bohlokwa le kajeno. Ma-Egepeta a ne a lekanya masimo mme a rarolla kamoo a ka hahang diphiramite tse otlolohileng, tse lekanang ka ho sebedisa dipalo. Tsebo ya bona ka mmele e ne e tswa karolo e nngwe ho lokiseng ditopo tse bolokilweng. Hatisa hore ditlhahiso tsena di tswa setjhabeng sa Afrika.
Egepeta ya boholoholo ho theosa le nako
- Long ago Batsomi le babokelli ba dula fatshe mme ba fetoha balemi pela Nile
- About 5000 years ago Egepeta e Hodimo le Egepeta e Tlase di kopanngwa tlasa faro e le nngwe
- Age of the pyramids Diphiramite tse kgolo le Sphinx di hahwa Giza
- Long line of pharaohs Egepeta e buswa ke difaro, baprista le bangodi
- 1922 Lebitla la Tutankhamen le a sibollwa, le tletse maruo
Speaker notes
Sebedisa lethathamo la nako ho hlahloba thuto yohle ka tatellano. Hlalosa hore matsatsi a 'BCE' a thata Kereiting ya 5, kahoo re sebedisa 'kgale-kgale' le 'hoo e ka bang dilemo tse 5000 tse fetileng'. Kopa baithuti ho pheta pale ya Egepeta ba sebedisa lethathamo la nako e le tataiso. [SME] Fetola ho ya matsatsing a nepahetseng a BCE (kopano hoo e ka bang 3000 BCE, diphiramite tsa Giza hoo e ka bang 2500 BCE) haeba tlelase ya hao e a sebedisa.
Seo re ithutileng sona
Egepeta ya boholoholo e ne e le tswelopele e kgolo ya Afrika e bopilweng ke Nile, e busiwa ke difaro mme e hopolwa ka diphiramite le mongolo wa ditshwantsho tsa yona.
Noka ya Nile e ile ya fa Ma-Egepeta metsi, dijo le tsela ya ho tsamaya. Faro o ne a busa e le morena le modimo, a thuswa ke baprista le bangodi. Ma-Egepeta a ne a dumela medimong e mengata le bophelong ba ka mora lefu, mme a haha diphiramite e le mabitla. A ile a qapa mongolo wa hieroglyph mme a etsa disibollo dipalong le bongakeng tse sa ntseng di le bohlokwa le kajeno.
Q. Hlalosa ditsela tse pedi tseo noka ya Nile e neng e le bohlokwa ka tsona ho Ma-Egepeta a boholoholo. (4 marks)
Q. Faro e ne e le mang, mme hobaneng a ne a ena le matla a makaalo? (3 marks)
Q. Bolela ntho e le nngwe eo Ma-Egepeta a boholoholo a e hahileng kapa a e qapileng, mme o bolele hore hobaneng e ne e le bohlokwa. (3 marks)
Speaker notes
Qetela ka ho hokahanya dintlha tsohle morao ho Nile - jeokrafi e entse hore tswelopele e kgonehe. Sebedisa dipotso tse tharo bakeng sa mosebetsi o ngotsweng kapa dipuisano tsa tlelase; kabo ya matshwao e latela setaele sa CAPS sa Kgato e Bohareng. Hopotsa baithuti hore ena e ne e le tswelopele ya Afrika, ho hokahanya sehlooho le thuto ya histori ya Afrika.
- Grade
- Grade 5
- Subject
- History
- CAPS topic
- An ancient African society: Egypt
- Resource type
- Presentation