Leeto la Ngwao go Ralala Diporofense tsa Aforika Borwa
A re tsamaye go ralala diporofense tsotlhe tse robongwe mme re sibolle mafelo a a kgethegileng, dikgang le ditso tse e leng tsa rona rotlhe.
Speaker notes
Amogela baithuti mme o tlhalose kgopolo ya 'leeto la ngwao' - leeto la maikutlo le le emang kwa mafelong a a kgethegileng go ralala Aforika Borwa. Botsa: a go na le ope yo o kileng a etela musiamo, kago ya kgale, sekwele kgotsa lefelo la tlholego? Leeto la ngwao le golaganya mafelo a mmogo. Kwa bokhutlong jwa thuto baithuti ba tshwanetse go kgona go bitsa mafelo a ngwao mo diporofenseng tse di farologaneng le go bolela gore ke ka ntlha yang re a sireletsa.
Ngwao ke eng?
Ngwao ke sengwe le sengwe se re se ruang go tswa nakong e e fetileng mme re batla go se boloka gore se nne teng mo isagweng.
Ngwao ke dilo tse re di amogelang go tswa mo bathong ba ba tshedileng pele ga rona. E ka nna dilo tse re ka di amang, jaaka dikago tsa kgale le didirisiwa, le dilo tse re ka se di amang, jaaka dipina, dikgang, dipuo le ditsela tsa go apaya. Ngwao e re thusa go itse gore re bomang le gore re tswa kae.
- Ngwao ya tlholego - dithaba tse di kgethegileng, mengobo, dinoka le diphologolo.
- Ngwao ya setso - dikago, dikwele, botsweretshi le dilwana tsa kgale.
- Ngwao e e tshelang - dipuo, mmino, metantsho, dijo le meletlo.
Speaker notes
Fa dikai tse di tlhomameng tsa mofuta mongwe le mongwe gore baithuti ba Mophato wa 5 ba kgone go di akanya: tlholego (Thaba ya Table Mountain), setso (Dikago tsa Union Buildings), e e tshelang (go opela isicathamiya, braai ya lelapa, go anela ditlhamane). Gatelela gore ngwao e e tshelang e nna mo bathong, e seng mo kagong. Kopa baithuti go bitsa selo se le sengwe sa ngwao go tswa mo malapeng a bona.
Mafelo a Ngwao ya Lefatshe a Aforika Borwa
Mangwe a mafelo a rona a kgethegile mo e leng gore lefatshe lotlhe le thusa go a tlhokomela.
Lefelo la Ngwao ya Lefatshe ke lefelo le le tlhophilweng ke mokgatlho o o bidiwang UNESCO ka gonne le botlhokwa mo bathong botlhe ba Lefatshe, e seng fela naga e le nngwe. Aforika Borwa e na le mafelo a a ka nnang lesome a mofuta ono, a anamile go ralala diporofense. Mo leetong la rona re tla etela mangwe a one.
- Mangwe a tlhophilwe ka ntlha ya tlholego, jaaka dithaba tsa Kapa le Drakensberg.
- Mangwe a tlhophilwe ka ntlha ya histori, jaaka Mapungubwe le Robben Island.
- Go nna mo lenaneng go raya gore lefelo le sireleditswe bana ba isagwe.
Speaker notes
Boloka tlhaloso e le bonolo: UNESCO ke setlhopha kwa Ditshabakopano (United Nations) se se dirang lenane le le kgethegileng la mafelo a a botlhokwa go gaisa mo lefatsheng. Ga go tlhokege gore baithuti ba tshware palo e tota ka tlhogo - ntlha ke gore Aforika Borwa e humile ka mafelo a mofuta ono. [SME] Tsweetswee netefatsa palo ya ga jaana ya Mafelo a Ngwao ya Lefatshe a UNESCO mo Aforika Borwa (e ne e le lesome ka 2023) pele thuto e simolola.
Boemo bongwe jwa ngwao mo porofenseng nngwe le nngwe
Diporofense tse robongwe, mafelo a a itsegeng a le robongwe a re a etelang mo leetong la rona.
Gauteng
Cradle of Humankind - mengobo e e nang le masapo a batho a bogologolo thata a a fetogileng maje.
Limpopo
Mapungubwe - bogosi jwa ntlha jwa Aforika Borwa le tshukudu ya gauta.
Western Cape
Robben Island - kgolegelo kwa Nelson Mandela a neng a tshwaretswe teng.
KwaZulu-Natal
Dithaba tsa Drakensberg - diketekete tsa ditshwantsho tsa maje tsa Basarwa (San).
Eastern Cape
Qunu le Mthatha - mafelo a bongwaneng jwa ga Nelson Mandela.
Northern Cape
Ngwao ya Basarwa (San) le dikgabiso tsa maje tsa bogologolo mo Karoo e e omeletseng.
Free State
Metse ya Basotho le Vredefort Dome e e gaufi.
North West
Taung, kwa logata lwa ngwana wa bogologolo lo neng lwa fitlhelwa teng.
Mpumalanga
Dithaba tsa Makhonjwa tsa Barberton - mangwe a maje a a tsofetseng go gaisa mo Lefatsheng.
Speaker notes
E ke sethombe sa kakaretso. Bala porofense nngwe le nngwe le boemo jwa yona ka lentswe le le kwa godimo, mme o supe gaufi le fa e leng teng mo mmapeng wa maikutlo (kgotsa mmapa wa lobota fa o na le one). Bolelela baithuti gore dithombe tse di latelang di tla lebisisa mangwe a one. O ka kopa moithuti mongwe le mongwe go tlhopha boemo jo a ratang go bo etela go gaisa mme a bolele gore ke ka ntlha yang. [SME] Netefatsa gore go kopana ga porofense le lefelo go tshwanela phaposi ya gago; porofense nngwe le nngwe e na le mafelo a mantsi a ngwao mme barutabana ba ka rata dikai tsa selegae.
Cradle of Humankind (Lotlhaka lwa Batho)
Setlhopha sa mengobo gaufi le Johannesburg kwa borasaense ba neng ba fitlhela mangwe a masapo a a fetogileng maje a lelapa la batho a a tsofetseng go gaisa mo lefatsheng.
Kwa Mengobo ya Sterkfontein borasaense ba epile masapo a a fetogileng maje (fossils) a batho ba bogologolo ba ba neng ba tshela dimilione tsa dingwaga tse di fetileng. Dilo tse di itsegeng tse di fitlhetsweng di akaretsa logata lo lo bidiwang 'Mrs Ples' le sekeleton se se batlileng se felela se se bidiwang 'Little Foot'. Ke ka ntlha ya se lefelo le bidiwang Cradle of Humankind.
- Lotlhaka ke fa ngwana a robalang teng - ka jalo se se tshwana le lefelo la matsalo a batho.
- Ke Lefelo la Ngwao ya Lefatshe ka gonne le anela kgang ya batho botlhe.
- O sa ntse o kgona go etela mengobo le musiamo gompieno.
Speaker notes
Tlhalosa 'fossil' sentle: masapo a a fetogileng leje ka iketlo mo nakong e telele thata. Little Foot le Mrs Ples di dira gore saense e utlwale e le nnete mo baithuting. Boloka kgopolo ya nako e e kwa kgakala e le bonolo - 'bogologolo thata, go feta kafa re ka akanyang ka gone.' Golaganya morago le karata ya sethombe sa botlhano. [SME] Datumo di dirilwe di le bonolo ka boomo; netefatsa dipalo dingwe le dingwe tse morutabana a di tshwaraganyang ka lentswe.
Bogosi jwa Mapungubwe
Bogologolo, mo thoteng e e sephara kwa godimo kwa bokone kgakala, go ne go eme motsemogolo wa bogosi jwa ntlha jwa Aforika Borwa.
Mo e ka nnang dingwaga tse 700 go ya go 800 tse di fetileng, Mapungubwe e ne e le bogosi jo bo tshwaregileng kwa batho ba neng ba lema, ba tshola dikgomo mme ba gwebisana ka gauta le lonaka lwa tlou le dinaga tse di kwa kgakala. Kgosi e ne e nna kwa godimo ga thota e e kgethegileng. Moragonyana borasaenseoloji ba fitlhela dilwana tse dintle tsa gauta koo, go akaretsa tshukudu e nnye ya gauta.
- E bontsha gore magosi a magolo a Aforika a ne a le teng fa bogologolo pele Maeropa a goroga.
- Tshukudu ya gauta jaanong ke letshwao le le itsegeng la histori ya Aforika Borwa.
- Mapungubwe ke Lefelo la Ngwao ya Lefatshe mo molelwaneng le Zimbabwe le Botswana.
Speaker notes
Sethombe se se baakanya tumelo e e phoso e e tlwaelegileng ka go bontsha bogosi jwa Aforika jo bo maatla e bile bo humile jo bo neng bo atlega bogologolo pele ga nako ya bokoloni. Gatelela kgwebisano (gauta le lonaka lwa tlou di tsamaya kgakala ka lewatle) le tshukudu ya gauta jaaka letlotlo. Baithuti ba Mophato wa 6 ba ithuta Mapungubwe ka botlalo moragonyana, ka jalo o jala peo. Boloka datumo di kwadilwe ka bokhutshwane ('mo e ka nnang dingwaga tse 700-800 tse di fetileng').
Robben Island
Setlhaketlhake se se nnye mo lewatleng gaufi le Cape Town se se neng sa nna kgolegelo e e itsegeng - le letshwao la kgololosego.
Ka dingwaga tse dintsi Robben Island e ne e le kgolegelo. Mo nakong ya tlhaolele (apartheid), baeteledipele ba ba neng ba lwela ditshwanelo tse di lekanang ba ne ba tswaletswe fano, kgakala le malapa a bona. Nelson Mandela o ne a nna dingwaga tse dintsi mo seleng se se nnye mo setlhaketlhakeng pele a gololwa mme moragonyana a nna moporesidente wa ntlha wa Aforika Borwa yo o tlhophilweng ka temokrasi.
- Gompieno ke musiamo o o rutang baeti ka ntwa ya kgololosego.
- Bangwe ba bakaedi ke bagolegwa ba pele ba ba abelanang dikgang tsa bona.
- E re gakolola go tlotla kgololosego le ditshwanelo tse re nang le tsona gompieno.
Speaker notes
Tshwara tlhaolele (apartheid) ka kelotlhoko le ka bonolo mo baithuting ba Mophato wa 5: batho bangwe ba ne ba tshwarwa ka tshiamololo ka ntlha ya mmala wa letlalo la bona, mme batho ba ba pelokgale ba dira go fetola seo. Tlhalosa Robben Island jaaka lefelo la khutsafalo le tsholofelo ka bobedi. Golaganya le Letsatsi la Kgololosego (Freedom Day) / Nelson Mandela fa baithuti ba mo itse. Efoga dintlha tse di boitshegang; tsepamisa mogopolo mo bopelokgaleng le boleng jwa kgololosego.
Botsweretshi jwa Maje jwa Drakensberg
Kwa godimo mo dithabeng tsa Drakensberg go na le diketekete tsa ditshwantsho tse di dirilweng ke batho ba Basarwa (San) bogologolo.
uKhahlamba-Drakensberg ke mokgwa wa dithaba o o kwa godimo go gaisa mo Aforika Borwa. Mengobo ya yona le marulelo a maje a tshola diketekete tsa ditshwantsho tsa maje tse di dirilweng ke batsomi-bakgobokanyi ba Basarwa (San). Ba ne ba taka batho, diphofu (eland), le ditumelo tsa bona ba dirisa mebala ya tlholego e e tswang mo majeng, ditlhareng le diphologolong.
- Leina uKhahlamba le kaya 'thibelo ya marumo' mo Sezulu.
- Ditshwantsho di na le dingwaga di le makgolo tota le diketekete.
- Ke Lefelo la Ngwao ya Lefatshe ka ntlha ya tlholego ya lona le botsweretshi jwa lona jwa bogologolo.
Speaker notes
Tlhagisa Basarwa (San) jaaka batho ba ntlha ba borwa jwa Aforika le bataki ba ba nang le bokgoni le baanedi ba dikgang. Tlhalosa kafa mebala e neng e dirwa ka teng go tswa mo didirisiweng tsa tlholego (ochre, magala, madi a ditlhare, mafura a diphologolo). Phofu (eland) e ne e le phologolo ya botlhokwa thata mo ditumelong tsa Basarwa. Tshwara ngwao ya Basarwa ka tlotlo - ditshwantsho tse di boitshepo mo baleloko ba masika. Golaganya le dikgabiso tsa maje tsa Northern Cape mo sethombeng se se latelang.
Go Ralala Karoo le Free State
Maemo a mangwe a mararo mo leetong la rona - kwa Eastern Cape, Northern Cape le Free State.
Eastern Cape - Qunu
Dithota tse ditala kwa Nelson Mandela a goletseng teng. Musiamo kwa Mthatha o anela kgang ya botshelo jwa gagwe.
Northern Cape - Wildebeest Kuil
Thota e e apesitsweng dikgabiso tsa maje tsa bogologolo, e tlhokometswe ke baagi ba Basarwa (San) le Khoe.
Free State - Basotho Village
Musiamo o o tshelang kwa o ka bonang matlo a setso a Basotho a a nang le mabota a a takilweng ka bontle.
Speaker notes
Maemo a mararo a a atolosa leeto go ya go diporofense tse dintsi le mefuta e mentsi ya ngwao: lefelo la matsalo a motho (Eastern Cape), botsweretshi jwa bogologolo (dikgabiso tsa Northern Cape, tse di gabilweng mo lejeng go na le go takwa mo go lona), le ngwao e e tshelang mo motseng o o dirang (Free State). Bontsha pharologano fa gare ga ditshwantsho tsa maje (KZN) le dikgabiso tsa maje (Northern Cape). [SME] Emisetsa mafelo a selegae a Eastern Cape kgotsa Free State fa a tshwanela baithuti ba gago botoka.
Maje a bogologolo le ngwana wa bogologolo
Maemo a rona a bofelo a mabedi a diporofense a ya kwa North West le Mpumalanga.
North West - Taung
Ka 1924 logata le le fetogileng leje la ngwana wa bogologolo, 'Ngwana wa Taung', le ne la fitlhelwa fano. Le thusitse lefatshe go ithuta gore batho ba simologile mo Aforika.
Mpumalanga - Barberton
Dithaba tsa Makhonjwa di tshola mangwe a maje a a tsofetseng go gaisa mo Lefatsheng - a a ka nnang dingwaga tse dimilione tse 3 500 - jaanong ke Lefelo la Ngwao ya Lefatshe.
Tlaleletso - Gauteng
Freedom Park le Constitution Hill kwa bokone di gakologelwa ntwa ya ditshwanelo tsa botho le temokrasi.
Speaker notes
Taung e golagana morago le setlhogo sa Cradle of Humankind - Aforika Borwa e mo bogareng jwa kgang ya matsalo a batho. Barberton e bontsha ngwao ya tlholego ya mofuta o sele: maje a a tsofetseng thata. Karata ya tlaleletso e go letla go umaka mafelo a temokrasi a Gauteng (Freedom Park, Constitution Hill). [SME] Netefatsa ngwaga wa go fitlhelwa ga Ngwana wa Taung (1924) le bogolo jo bo kwadilweng ka bokhutshwane jwa maje (mo e ka nnang dingwaga tse dimilione tse 3 500) fa o di nopola ka lentswe.
Ngwao e e tshelang le Letsatsi la Ngwao
Ga se ngwao yotlhe e e ntseng e didimetse mo musiamong - nngwe ya yona e tshela mo dilong tse re di dirang letsatsi le letsatsi.
Ngwao e e tshelang e fetisediwa go tswa mo bogogong go ya mo batsading go ya go bana. E akaretsa dipuo tsa rona tsa semmuso di le 11, dipina le metantsho ya rona, dikgang tsa rona, diaparo tsa rona le dijo tse re di ratang. Ngwaga mongwe le mongwe ka 24 Lwetse Aforika Borwa e keteka Letsatsi la Ngwao, fa re tlotla ditso tsa rona tsotlhe tse di farologaneng.
- Mmino le motantsho jaaka isicathamiya, motantsho wa dibutu (gumboot) le amapiano.
- Dijo tse di jaaka pap, bunny chow, koeksisters, umngqusho le chakalaka.
- Dikgang, maboko (izibongo) le metshameko e e abelanwang fa gare ga malapa.
Speaker notes
Dira gore sethombe se e nne se se nang le kabalano go gaisa. Kopa baithuti go abelana pina, dijo kgotsa kgang go tswa mo malapeng a bona. Gatelela gore ngwao e e tshelang ke ya mongwe le mongwe e bile e nna e fetoga - amapiano ke ngwao e ntshwa e e dirwang gone jaanong. Tlhalosa Letsatsi la Ngwao ka bonolo: letsatsi la boikhutso la setshaba la go keteka ditso tsa rona tsotlhe mmogo. Tiisa tlotlo ya dipharologano.
Go tlhokomela ngwao ya rona
Ngwao ke ya rona rotlhe, ka jalo rotlhe re tshwanetse go thusa go e sireletsa.
Fa dikago tsa kgale di wa, ditshwantsho tsa maje di ngwauwa, kgotsa dikgang di sa tlhole di anelwa gape, ngwao eo e latlhega ka bosakhutleng. Ke ka ntlha ya moo re nang le dimusiamo, dikwele le melao e e sireletsang mafelo a a kgethegileng. Mme batho ba letsatsi le letsatsi le bona ba a thusa - ka go etela, go ithuta le go fetisa se ba se itseng.
- O se ka wa ama kgotsa wa senya botsweretshi jwa maje kgotsa dilwana tsa kgale.
- Etela dimusiamo le mafelo a ngwao go ithuta dikgang tsa one.
- Reetsa bagolo mme o fetise dikgang tsa bona go ba bangwe.
Speaker notes
Isa thuto kwa ntlheng ya yona ya 'go raya eng' - ngwao e a nyonyoba e bile e ka latlhega. Golaganya dikakantsho tse tharo le boitshwaro jwa nnete mo loetong lwa sekolo. Tiisa tlotlo ya mafelo a a boitshepo jaaka botsweretshi jwa maje jwa Basarwa (San). O ka kopa baithuti go bitsa selo se le sengwe se ba tla se dirang go sireletsa ngwao. Se se baakanyetsa dipotso tsa tshekatsheko.
Se re se ithutileng mo leetong
Re tsamaile go ralala diporofense tsotlhe tse robongwe mme ra kopana le ngwao ya tlholego, ya setso le e e tshelang.
Go tloga mengobong ya Cradle of Humankind go ya bogosing jwa Mapungubwe, kgolegelong ya Robben Island le dithabeng tse di takilweng tsa Drakensberg, ngwao ya Aforika Borwa e anela kgang ya batho ba yona botlhe. Ngwao ke ya mongwe le mongwe, mme mongwe le mongwe a ka thusa go e sireletsa.
Q. Bitsa mafelo a mararo a a farologaneng a ngwao mme o bolele gore lengwe le lengwe le mo porofenseng efe. (3 marks)
Q. Tlhalosa pharologano fa gare ga ngwao ya tlholego, ngwao ya setso le ngwao e e tshelang. Fa sekai se le sengwe sa nngwe le nngwe. (6 marks)
Q. Ke ka ntlha yang go le botlhokwa go tlhokomela ngwao ya rona? Fa mabaka a mabedi. (4 marks)
Speaker notes
Dirisa dipotso tse tharo jaaka tiro e e kwadilweng kgotsa puisano ya phaposi. Potso 1 e sekaseka go gakologelwa mafelo le diporofense; potso 2 e sekaseka kgopolo ya konokono ya mefuta e meraro ya ngwao; potso 3 e sekaseka go tlhaloganya gore ke ka ntlha yang ngwao e le botlhokwa. Kabo ya maduo e latela mokgwa wa CAPS wa Kgato ya Magareng. Konela ka go gakolola baithuti gore le bona ke karolo ya ngwao e e tshelang ya Aforika Borwa.
- Grade
- Grade 5
- Subject
- History
- CAPS topic
- A heritage trail through the provinces of South Africa
- Resource type
- Presentation