Leeto la Bohwa go Ralala Diprofense tsa Afrika Borwa
A re sepeleng go ralala diprofense ka moka tse senyane re utolle mafelo a a kgethegilego, dikanegelo le meetlo ye e lego ya rena ka moka.
Speaker notes
Amogela baithuti gomme o hlalose kgopolo ya 'leeto la bohwa' - leeto la boikgopolelo le le emago mafelong a a kgethegilego go ralala Afrika Borwa ka moka. Botsisa: na go na le yo a kilego a etela musiamo, moago wa kgale, sefika goba lefelo la tlhago? Leeto la bohwa le kopanya mafelo a. Mafelelong a thuto baithuti ba swanetse go kgona go bolela mafelo a bohwa diprofenseng tse di fapafapanego le go bolela lebaka leo re a sireletsago ka lona.
Bohwa ke eng?
Bohwa ke dilo ka moka tseo re di hwetsago go tswa nakong ya kgale gomme re nyaka go di boloka bakeng sa bokamoso.
Bohwa ke dilo tseo re di hwetsago go batho bao ba phetsego pele ga rena. E ka ba dilo tseo re ka di kgomago, go swana le meago ya kgale le didiriswa, le dilo tseo re sa kgonego go di kgoma, go swana le dikoša, dikanegelo, maleme le diresipi. Bohwa bo re thusa go tseba gore re bomang le gore re tswa kae.
- Bohwa bja tlhago - dithaba tse di kgethegilego, mengato, dinoka le diphoofolo.
- Bohwa bja setso - meago, difika, bokgabo le didirwa tsa kgale.
- Bohwa bjo bo phelago - maleme, mmino, mebino, dijo le mekete.
Speaker notes
Fa mehlala e e kwešišegago ya mohuta o mongwe le o mongwe gore baithuti ba Mphato wa 5 ba kgone go e bona ka monagano: tlhago (Table Mountain), setso (Union Buildings), bjo bo phelago (go opela isicathamiya, braai ya lapa, go anega ditšhomo). Gatelela gore bohwa bjo bo phelago bo phela go batho, e sego moagong. Laletsa baithuti go bolela sengwe sa bohwa go tswa lapeng la bona.
Mafelo a Bohwa bja Lefase a Afrika Borwa
A mangwe a mafelo a rena a kgethegile kudu mo lefase ka bophara le thusago go a hlokomela.
Lefelo la Bohwa bja Lefase ke lefelo leo le kgethilwego ke mokgatlo wo o bitswago UNESCO ka gobane le bohlokwa go batho ka moka lefaseng, e sego naga e tee fela. Afrika Borwa e na le mafelo a a ka bago lesome a mohuta wo, a phatlaladitswe go ralala diprofense. Leetong la rena re tla etela a mangwe a ona.
- A mangwe a kgethilwe ka baka la tlhago, go swana le dithaba tsa Kapa le Drakensberg.
- A mangwe a kgethilwe ka baka la histori, go swana le Mapungubwe le Robben Island.
- Go ba lenaneong le go ra gore lefelo le a sireletswa bakeng sa bana ba bokamoso.
Speaker notes
Boloka tlhalošo e le bonolo: UNESCO ke sehlopha sa Ditšhaba tse Kopanego seo se dirago lenaneo le le kgethegilego la mafelo a bohlokwa kudu lefaseng. Ga go nyakege gore baithuti ba tsebe palo e nepagetseng - ntlha ke gore Afrika Borwa e humile ka mafelo a mohuta wo. [SME] Hle netefatsa palo ya gonabjale ya Mafelo a Bohwa bja Lefase a UNESCO a Afrika Borwa (e be e le lesome ka 2023) pele thuto e thoma go šoma.
Boemo bo tee bja bohwa profenseng ye nngwe le ye nngwe
Diprofense tse senyane, mafelo a a tumilego a senyane a go a etela leetong la rena.
Gauteng
Cradle of Humankind - mengato ye e nago le mašapo a batho a bogologolo kudu.
Limpopo
Mapungubwe - mmušo wa mathomo wa Afrika Borwa le tšhukudu ya gauta.
Kapa Bodikela
Robben Island - kgolegelo yeo Nelson Mandela a bego a swaretswe go yona.
KwaZulu-Natal
Dithaba tsa Drakensberg - dithadiswantsho tsa maswika tse dikete tsa Basarwa.
Kapa Bohlabela
Qunu le Mthatha - mafelo a bjaneng bja Nelson Mandela.
Kapa Leboa
Bohwa bja Basarwa le megwahlo ya bogologolo ya maswika Karoo ya go oma.
Freistata
Metse ya Basotho le Vredefort Dome ya kgauswi.
Leboa Bodikela
Taung, moo go hweditswego logata la ngwana wa bogologolo.
Mpumalanga
Dithaba tsa Makhonjwa tsa Barberton - a mangwe a maswika a bogologolo kudu lefaseng.
Speaker notes
Ye ke slaete ya kakaretso. Bala profense ye nngwe le ye nngwe le boemo bja yona ka go kwagala, gomme o šupe fao e ka bago gona mmapeng wa boikgopolelo (goba mmapa wa leboteng ge o na le ona). Botsa baithuti gore dislaete tse di latelago di tla lebelela gabotse a mangwe a a. O ka kgopela ngwana yo mongwe le yo mongwe go kgetha boemo bjo a nyakago go bo etela kudu le go bolela lebaka. [SME] Netefatsa gore go swantshwa ga profense le lefelo go swanela klase ya gago; profense ye nngwe le ye nngwe e na le mafelo a mantsi a bohwa gomme barutisi ba ka rata mehlala ya selegae.
Cradle of Humankind
Sehlopha sa mengato kgauswi le Johannesburg moo bomahlale ba hweditsego a mangwe a mašapo a bogologolo kudu a lapa la batho lefaseng.
Kua Mengatong ya Sterkfontein bomahlale ba epolotse mašapo a a fetogilego maswika - mašapo a fetogilego leswika - a batho ba pele bao ba bego ba phela dimilione tsa mengwaga ye e fetilego. Dilo tse di tumilego tse di hweditswego di akaretsa logata le le rehilwego leina la 'Mrs Ples' le sekele seo se nyakilego se felela se bitswang 'Little Foot'. Ke ka lebaka leo lefelo le le bitswago Cradle of Humankind.
- Cradle ke fao ngwana a robalago gona - ka fao le swana le lefelo la matswalo a batho.
- Ke Lefelo la Bohwa bja Lefase ka gobane le anega kanegelo ya batho ka moka.
- O sa ka etela mengato le musiamo le lehono.
Speaker notes
Hlalosa 'leswika la mašapo' ka go kwala: mašapo ao a fetogilego leswika ka go nanya ka nako ye telele kudu. Little Foot le Mrs Ples di dira gore mahlale a kwagale a nnete go baithuti. Boloka kgopolo ya nako ye telele e le bonolo - 'kgale kudu, go feta kamoo re ka nagana ka gona.' Kgokaganya morago le karata ya slaete ya bohlano. [SME] Matsatsi a fokoditswego ka boomo; netefatsa dipalo dife goba dife tseo morutisi a di tlaleletsago ka molomo.
Mmušo wa Mapungubwe
Kgale kudu, godimo ga thaba ye e sephara ka leboa kudu, go be go eme motse-mošate wa mmušo wa mathomo wa Afrika Borwa.
Mo mengwageng ye e ka bago 700 go ya go 800 ye e fetilego, Mapungubwe e be e le mmušo wo o phelago moo batho ba bego ba lema, ba fudiša dikgomo le go gweba ka gauta le manaka a ditlou le dinaga tsa kgole. Kgoši e be e phela godimo ga thaba ye e kgethegilego. Bo-ramabaka ba histori ba ile ba hwetsa ditlhako tse dibotse tsa gauta moo, go akaretsa tšhukudu ye nnyane ya gauta.
- E bontsha gore mebušo ye megolo ya Afrika e bile gona mo kgale pele Maeuropa a fihla.
- Tšhukudu ya gauta gonabjale ke sešupo se se tumilego sa histori ya Afrika Borwa.
- Mapungubwe ke Lefelo la Bohwa bja Lefase mollwaneng le Zimbabwe le Botswana.
Speaker notes
Slaete ye e lokiša kgopolo ye e fošagetšego yeo e tlwaelegilego ka go bontsha mmušo wa Afrika wo o nago le maatla le lehumo wo o bego o atlega kgale pele ga mehla ya bokoloni. Gatelela kgwebo (gauta le manaka a ditlou a sepela kgole ka lewatle) le tšhukudu ya gauta bjalo ka lehumo. Baithuti ba Mphato wa 6 ba ithuta ka Mapungubwe ka botlalo ka morago, ka fao o bjala peu. Boloka matsatsi a kgobokantšwe ('mo mengwageng ye e ka bago 700-800 ye e fetilego').
Robben Island
Sehlakahlaka se sennyane ka lewatleng kgauswi le Kapa seo se ilego sa fetoga kgolegelo ye e tumilego - le sešupo sa tokologo.
Mengwageng ye mentši Robben Island e be e le kgolegelo. Nakong ya kgethollo, baetapele bao ba bego ba lwela ditokelo tse di lekanago ba be ba tswalelwa mo, kgole le malapa a bona. Nelson Mandela o feditse mengwaga ye mentši ka seleng se sennyane sehlakahlakeng pele a lokollwa gomme ka morago a fetoga mopresidente wa mathomo wa Afrika Borwa yo a kgethilwego ka temokrasi.
- Lehono ke musiamo wo o rutago baeti ka ntwa ya tokologo.
- Ba bangwe ba baeti-hlahli ke bagolegwa ba mehleng bao ba abelanago dikanegelo tsa bona.
- Se re gopotsa go tseela godimo tokologo le ditokelo tseo re nago le tsona lehono.
Speaker notes
Swaragana le kgethollo ka kelohloko le ka bonolo go Mphato wa 5: batho ba bangwe ba be ba swarwa gampe ka baka la mmala wa letlalo la bona, gomme batho ba sebete ba šoma go fetola seo. Bea Robben Island bjalo ka lefelo la manyami le tshepho. Kgokaganya le Letsatsi la Tokologo / Nelson Mandela ge baithuti ba mo tseba. Efoga dintlha tse di šiišago; lebelela sebete le mohola wa tokologo.
Bokgabo bja Maswika bja Drakensberg
Godimo dithabeng tsa Drakensberg go na le dithadiswantsho tse dikete tse di dirilwego ke Basarwa kgale kudu.
uKhahlamba-Drakensberg ke mothalo wa dithaba wo o phagamego kudu wa Afrika Borwa. Mengato le mašabelo a maswika a yona a swere dithadiswantsho tsa maswika tse dikete tse di dirilwego ke Basarwa batsomi-bakgobetsi. Ba be ba thala batho, diphofu, le ditumelo tsa bona ba diriša mebala ya tlhago go tswa maswikeng, dimeleng le diphoofolong.
- Leina uKhahlamba le ra 'letshireletso la marumo' ka Sezulu.
- Dithadiswantsho di na le mengwaga ye makgolo le tse dikete.
- Ke Lefelo la Bohwa bja Lefase ka baka la tlhago le bokgabo bja yona bja bogologolo.
Speaker notes
Tsebiša Basarwa bjalo ka batho ba mathomo ba borwa bja Afrika le baradi ba bokgabo le baanegi ba dikanegelo ba nago le bokgoni. Hlalosa kamoo pente e bego e dirwa go tswa dilong tsa tlhago (ochre, malahla, matute a dimela, makhura a diphoofolo). Phofu e be e le phoofolo ya bohlokwa kudu ditumelong tsa Basarwa. Swaragana le bohwa bja Basarwa ka tlhompho - tse ke diswantsho tse kgethwa go ditlogolo tša setšhaba. Kgokaganya le megwahlo ya maswika ya Kapa Leboa slaeteng ye e latelago.
Go ralala Karoo le Freistata
Maemo a mangwe a mararo leetong la rena - Kapa Bohlabela, Kapa Leboa le Freistata.
Kapa Bohlabela - Qunu
Meboto ye metala moo Nelson Mandela a goletsego gona. Musiamo kua Mthatha o anega kanegelo ya bophelo bja gagwe.
Kapa Leboa - Wildebeest Kuil
Thaba ye e apešitswego ka megwahlo ya maswika ya bogologolo, e hlokomelwago ke ditšhaba tsa Basarwa le Khoe.
Freistata - Motse wa Basotho
Musiamo wo o phelago moo o ka bonago dintlo tsa setso tsa Basotho tse di nago le maboto a mabotse a pentilwego.
Speaker notes
Maemo a mararo a a katološa leeto go diprofense tse ntši le mehuta ye mentši ya bohwa: lefelo la matswalo a motho (Kapa Bohlabela), bokgabo bja bogologolo (megwahlo ya Kapa Leboa, yeo e betlilwego leswikeng go e na le go pentwa godimo ga lona), le bohwa bjo bo phelago motseng wo o šomago (Freistata). Thala phapano magareng ga dithadiswantsho tsa maswika (KZN) le megwahlo ya maswika (Kapa Leboa). [SME] Tlošetša mafelo a selegae a Kapa Bohlabela goba Freistata ge a swanela baithuti ba gago bokaone.
Maswika a bogologolo le ngwana wa bogologolo
Maemo a rena a mabedi a mafelelo a diprofense a ya Leboa Bodikela le Mpumalanga.
Leboa Bodikela - Taung
Ka 1924 logata la ngwana wa bogologolo, 'Taung Child', le hweditswe mo. Le thusitse lefase go ithuta gore batho ba thomile Afrika.
Mpumalanga - Barberton
Dithaba tsa Makhonjwa di swere a mangwe a maswika a bogologolo kudu lefaseng - a mengwaga ye e ka bago dimilione tse 3 500 - gonabjale ke Lefelo la Bohwa bja Lefase.
Poneišo - Gauteng
Freedom Park le Constitution Hill ka leboa di gopola ntwa ya ditokelo tsa botho le temokrasi.
Speaker notes
Taung e kgokagana morago le sehlogo sa Cradle of Humankind - Afrika Borwa e bohlokwa kudu kanegelong ya matswalo a batho. Barberton e bontsha bohwa bja tlhago bja mohuta o mongwe: maswika a bogologolo kudu. Karata ya poneišo e go dumelela go bolela ka mafelo a temokrasi a Gauteng (Freedom Park, Constitution Hill). [SME] Netefatsa ngwaga wa go hwetswa ga Taung Child (1924) le mengwaga ye e kgobokantšwego ya maswika (mo dimilione tse 3 500) ge o e bolela ka molomo.
Bohwa bjo bo phelago le Letsatsi la Bohwa
Ga se bohwa ka moka bjo bo dulago bo homotše musiameng - bo bongwe bo phela seo re se dirago letsatsi le letsatsi.
Bohwa bjo bo phelago bo fetišetšwa go tswa go borakgadi go ya go batswadi go ya go bana. Bo akaretsa maleme a rena a 11 a semmušo, dikoša le mebino ya rena, dikanegelo tsa rena, diaparo tsa rena le dijo tseo re di ratago. Ngwaga ka ngwaga ka la 24 Lewedi Afrika Borwa e keteka Letsatsi la Bohwa, ge re hlompha ditso tsa rena ka moka tse di fapafapanego.
- Mmino le mebino go swana le isicathamiya, mmino wa dibutši le amapiano.
- Dijo tse di swanago le pap, bunny chow, koeksisters, umngqusho le chakalaka.
- Dikanegelo, direto (izibongo) le dipapadi tse di abelanwago magareng ga malapa.
Speaker notes
Dira gore ye e be slaete ye e nago le tirišano kudu. Kgopela baithuti go abelana koša, dijo goba kanegelo go tswa malapeng a bona. Gatelela gore bohwa bjo bo phelago ke bja motho yo mongwe le yo mongwe gomme bo dula bo fetoga - amapiano ke bohwa bjo bofsa bjo bo dirwago gonabjale. Hlalosa Letsatsi la Bohwa ka bonolo: letsatsi la maikhutšo la go keteka ditso tsa rena ka moka mmogo. Tiiša tlhompho ya diphapano.
Go hlokomela bohwa bja rena
Bohwa ke bja rena ka moka, ka fao rena ka moka re swanetse go thusa go bo sireletsa.
Ge meago ya kgale e wa, dithadiswantsho tsa maswika di gwahlwa, goba dikanegelo di sa hlwe di anelwa gape, bohwa bjo bo lahlega go ya go ile. Ke ka lebaka leo re nago le dimusiamo, difika le melao ye e sireletsago mafelo a a kgethegilego. Eupša batho ba ka mehla ba a thuša le bona - ka go etela, go ithuta le go fetišetša seo ba se tsebago.
- O se ke wa kgoma goba wa senya bokgabo bja maswika goba didirwa tsa kgale.
- Etela dimusiamo le mafelo a bohwa go ithuta dikanegelo tsa ona.
- Theetša bagolo gomme o fetišetše dikanegelo tsa bona go ba bangwe.
Speaker notes
Tliša thuto go 'ka fao go bohlokwa' - bohwa bo a šuthega gomme bo ka lahlega. Kgokaganya dieletšo tše tharo le maitshwaro a nnete leetong la sekolo. Tiiša tlhompho ya mafelo a a kgethwa go swana le bokgabo bja maswika bja Basarwa. O ka botsisa baithuti go bolela selo se tee seo ba tlago se dira go sireletsa bohwa. Se se lokiša dipotšišo tsa tekolo.
Seo re ithutilego sona leetong
Re sepetše go ralala diprofense ka moka tse senyane gomme ra kopana le bohwa bja tlhago, setso le bjo bo phelago.
Go tloga mengatong ya Cradle of Humankind go ya mmušong wa Mapungubwe, kgolegelo ya Robben Island le dithaba tse di pentilwego tsa Drakensberg, bohwa bja Afrika Borwa bo anega kanegelo ya batho ba yona ka moka. Bohwa ke bja motho yo mongwe le yo mongwe, gomme yo mongwe le yo mongwe a ka thuša go bo sireletsa.
Q. Bolela mafelo a bohwa a a fapafapanego a mararo gomme o bolele gore le lengwe le le lengwe le profenseng efe. (3 marks)
Q. Hlalosa phapano magareng ga bohwa bja tlhago, bohwa bja setso le bohwa bjo bo phelago. Fa mohlala o tee wa se sengwe le se sengwe. (6 marks)
Q. Ke ka lebaka lang go le bohlokwa go hlokomela bohwa bja rena? Fa mabaka a mabedi. (4 marks)
Speaker notes
Šomiša dipotšišo tše tharo bjalo ka mošomo o ngwadilwego goba poledišano ya klase. Potšišo 1 e lekola go gopola mafelo le diprofense; potšišo 2 e lekola kgopolo ya motheo ya mehuta ye meraro ya bohwa; potšišo 3 e lekola kwešišo ya lebaka leo bohwa bo lego bohlokwa ka lona. Kabo ya maraka e latela setaele sa CAPS sa Kgato ya Magareng. Phethela ka go gopotša baithuti gore le bona ke karolo ya bohwa bjo bo phelago bja Afrika Borwa.
- Grade
- Grade 5
- Subject
- History
- CAPS topic
- A heritage trail through the provinces of South Africa
- Resource type
- Presentation