Go Ithuta go Baeteledipele
Kopana le baeteledipele ba le bane ba ba pelokgale mme o bone maitseo a mantle a ba ka re rutang ona.
Speaker notes
Amogela klase ka lorato. Bolelela barutwana gore gompieno ba tla kopana le baeteledipele ba le bane ba nnete ba hisitori. Tlhalosa gore ga re ithute fela se baeteledipele ba se dirileng - re ithuta le maitseo a mantle a ba a bontshitseng, jaaka tekatekano, bopelokgale le bopelonomi. Botsa: ke mang moeteledipele yo o mo itseng? Morutabana, mokatlisi, kgotsa motsadi?
Moeteledipele ke eng?
Moeteledipele ke motho yo o thusang batho ba bangwe mme a ba supetsa tsela e e siameng ya go tsamaya.
Moeteledipele ke motho yo batho ba bangwe ba ikgethelang go mo sala morago. Baeteledipele ba bantle ga se barena fela. Ba tlhokomela batho ba bangwe mme ba leka go dira se se siameng le se se lolameng.
- Baeteledipele ba bantle ba reetsa ba bangwe mme ba tshwara mongwe le mongwe ka tsela e le nngwe.
- Ba pelokgale mme ba emelela se se lolameng, le fa go le thata.
- Re ka ithuta maitseo a mantle mo go bona, jaaka boikanyego, bopelonomi le tsholofelo.
Speaker notes
Dirisa puo e e tlhamaletseng go Mophato wa 4. Tlhalosa lefoko 'maitseo' ka bonolo: maitseo ke dilo tse dintle tse re di dumelang mme re leka go di dira. Kwala mafoko a le mmalwa a maitseo mo boroteng (tekatekano, bopelokgale, bopelonomi, tsholofelo). Barutwana ba tla lemoga maitseo a mo go moeteledipele mongwe le mongwe gompieno.
Nelson Mandela
Mosimane wa kwa magaeng yo o godileng go etelela pele Aforika Borwa yotlhe.
Nelson Mandela o tsetswe ka 1918 mo motsaneng o monnye kwa Kapa Botlhaba. Ba lelapa la gagwe ba ne ba mmitsa Rolihlahla. E rile a le monna a dira gore Aforika Borwa e nne le tekatekano mo bathong botlhe, go sa kgathalasege mmala wa letlalo la bone.
- Bogologolo, Aforika Borwa e ne e na le melao e e sa siamang e e neng e tshwara batho ka go farologana ka mmala.
- Mandela o ne a emelela kgatlhanong le melao e e sa siamang.
- O ne a tsenngwa mo kgolegelong dingwaga di le 27, mme ga a ka a latlha tsholofelo.
Speaker notes
Tlhalosa tlhaolele (apartheid) ka bonolo le ka boripana go barutwana ba bannye: bogologolo, melao e e sa siamang e ne e kgaoganya batho ka mmala wa letlalo la bone mme e ne e sa siama. O se ka wa tsena mo dintlheng tse di boima. Tota ka boitshoko le tsholofelo ya ga Mandela. Dingwaga tse 27 kwa kgolegelong di bontsha kafa a neng a kgathala ka teng.
Boitshwarelo le tekatekano
Fa Mandela a tswa mo kgolegelong, o ne a itlhophela kagiso go na le bogale.
Ka metlha go lebega go sa kgonege go fitlhela go dirilwe. Nelson Mandela
Ka 1994 Aforika Borwa e ne ya tshwara ditlhopho tsa yona tsa ntlha kwa mongwe le mongwe a neng a ka tlhopha teng. Mandela o ne a nna moporesidente wa rona wa ntlha yo o tlhophilweng ka temokerasi. O ne a kopa batho gore ba itshwarele mme ba dire mmogo.
- Maitseo: boitshwarelo - go lesa bogale go aga kagiso.
- Maitseo: tekatekano - mongwe le mongwe o tshwanetse go tshwarwa ka go lekana.
- Maitseo: tsholofelo - go dumela gore dilo di ka tokafala.
Speaker notes
Se ke bothati jwa kgang ya ga Mandela go Mophato wa 4: o ka bo a ne a galefile morago ga kgolegelo, mme o ne a itlhophela boitshwarelo le kagiso. Botsa barutwana: o kile wa itshwarela tsala leng? Go ne go utlwala jang? Golaganya maitseo le matshelo a bone.
Mahatma Gandhi
Moeteledipele yo o bontshitseng gore o ka emelela se se lolameng ntle le go lwa.
Mohandas Gandhi o ne a tla kwa Aforika Borwa a tswa India ka 1893 go dira jaaka ramolao. Fano o ne a tshwarwa ka tsela e e sa siamang ka gonne e ne e le Moindia. Se se ne sa dira gore a swetse go lwantsha melao e e sa siamang - mme ka tsela ya kagiso.
- Gandhi o ne a ruta batho go ngongorega ntle le thubakanyo. O ne a bitsa se satyagraha, se se rayang 'maatla a boammaaruri'.
- Batho ba ne ba sala sekao sa gagwe morago mme ba gana go ikobela melao e e sa siamang.
- Moragonyana o ne a boela India mme a thusa go etelela naga ya gagwe pele go ya kgololosegong. Ba bantsi ba mmitsa Mahatma, se se rayang 'moya o mogolo'.
Speaker notes
Tlhalosa satyagraha ka bonolo jaaka 'maatla a boammaaruri' kgotsa 'kganetso ya kagiso'. Kgopolo ya botlhokwa go Mophato wa 4: Gandhi o bontshitse gore o ka nna le maatla o bo o pelokgale ntle le go utlwisa ope botlhoko. Ela tlhoko gore dikgopolo tsa kagiso tsa ga Gandhi moragonyana di ne tsa tlhotlheletsa Mandela le baeteledipele ba bangwe mo lefatsheng lotlhe.
Boammaaruri le kagiso
Gandhi o ne a dumela gore selo se se maatla thata se o ka se dirang ke go nna le kagiso le boikanyego.
Boammaaruri
Nna boikanyego ka metlha, le fa go le thata.
Kagiso
Rarabolola mathata ntle le go utlwisa ba bangwe botlhoko.
Bopelokgale
Nna pelokgale go emelela se se lolameng.
Speaker notes
Dirisa dikarata tse tharo jaaka dintlha tsa puisano. Botsa barutwana dikai tsa mo phaposiborutelong: re ka rarabolola kganetsano ka kagiso jang kwa sekolong? Re ka bua boammaaruri jang le fa re tshogile? E boloke e le ya tiragatso mme e le gaufi le lefatshe la bone.
Kgosi Albert Luthuli
Morutabana le kgosi yo o neng a etelela pele ka boritibalo le kagiso.
Albert Luthuli e ne e le morutabana wa sekolo le kgosi ya Mazulu. O ne a nna moeteledipele wa African National Congress (ANC), setlhopha se se neng se direla ditshwanelo tse di siameng tsa Maaforika Borwa otlhe. Jaaka Gandhi, o ne a dumela mo kganetsong ya kagiso.
- Ka 1960 o ne a fenya Sekgele sa Kagiso sa Nobel - sekgele se se itsegeng thata sa batho ba ba direlang kagiso.
- E ne e le Moaforika wa ntlha go fenya sekgele se.
- O ne a ruta batho go nna pelotelele, ba ritibetse ba bo ba pelokgale.
Speaker notes
Tota ka Luthuli jaaka moeteledipele wa kagiso yo o neng a tlotlwa mo lefatsheng lotlhe. Tlhalosa Sekgele sa Kagiso sa Nobel ka bonolo: sekgele se se kgethegileng sa batho ba ba thusang go tlisa kagiso. Go nna Moaforika wa ntlha go se fenya ka 1960 go bontsha gore lefatshe le ne le tlotla tsela ya gagwe ya kagiso. Golaganya maitseo a gagwe le kganetso ya kagiso ya ga Gandhi.
Walter Sisulu
Moeteledipele yo o botlhale le yo o ikanyegang yo o neng a kaela le go ema ba bangwe nokeng.
Walter Sisulu e ne e le tsala e e gaufi le mothusi wa ga Nelson Mandela. O ne a itsege ka go nna botlhale le ka go naya kgakololo e e siameng. O ne a dira ka natla gore Maaforika Borwa otlhe a tshwarwe ka tekatekano.
- O ne a thusa baeteledipele ba basha, go akaretsa Mandela, go gola le go etelela pele.
- Jaaka Mandela, o ne a romelwa kwa kgolegelong ka ntlha ya go emelela kgatlhanong le melao e e sa siamang.
- Ga a ka a khutlisa go dumela mo Aforika Borwa e e nang le tekatekano le kgololosego.
Speaker notes
Sisulu o ruta maitseo a boikanyego, botlhale le go ema ba bangwe nokeng - moeteledipele ga a tlhoke go nna motho yo o itsegeng thata go nna botlhokwa. Tlhalosa gore Sisulu o ne a thusa le go rutuntsha Mandela. Botsa barutwana: ke mang yo o go thusang le go go ema nokeng? Ba ka thusa le go ema tsala nokeng jang?
Maitseo a baeteledipele ba rona ba a tlhakanelang
Baeteledipele ba le bane ba ba farologaneng, mme maitseo a mantle a le mantsi a a tshwanang.
Tekatekano
Mandela o ne a batla gore mongwe le mongwe a tshwarwe ka go lekana.
Kagiso
Gandhi le Luthuli ba ne ba itlhophela kagiso, e seng thubakanyo.
Bopelokgale
Botlhe ba bane ba ne ba le pelokgale, le fa go ne go le kotsi.
Bopelonomi
Sisulu o ne a ema le go thusa batho ba ba mo dikologileng nokeng.
Speaker notes
Selaete se se kopanya baeteledipele ba bane mmogo. Supa gore le fa ba ne ba tshela mo dinakong le mafelong a a farologaneng, ba ne ba tlhakanela maitseo. Botsa barutwana gore ke maitseo afe a ba akanyang gore ke ona a botlhokwa thata le gore ka goreng. Ga go na karabo e e phoso - rotloetsa puisano.
Loeto ka nako
- 1893 Gandhi o goroga kwa Aforika Borwa
- 1918 Nelson Mandela o a tsalwa
- 1912 Walter Sisulu o a tsalwa
- 1960 Luthuli o fenya Sekgele sa Kagiso sa Nobel
- 1994 Mandela o nna moporesidente; mongwe le mongwe a ka tlhopha
Speaker notes
Thusa barutwana go bala tatelano ya nako e e motlhofo go tswa molemeng go ya mojeng. Supa gore baeteledipele ba ba tshetse mo dinakong tse di farologaneng, mme dingwe tsa matshelo a bone di ne di tshwaraganela. Ela tlhoko gore dingwaga ga di a bewa ka tatelano e e tlhamaletseng ka boomo fano - o ka kopa barutwana go thusa go di baya ka tatelano e e nepagetseng jaaka tiro e khutshwane.
Go nna moeteledipele mo botshelong jwa gago
Ga o tlhoke go itsege go nna moeteledipele yo o molemo.
O ka bontsha maitseo a mantle a a tshwanang le a baeteledipele ba letsatsi le letsatsi kwa gae, kwa sekolong le le ditsala tsa gago.
- Nna le tekatekano - abelana mme o neye mongwe le mongwe sebaka.
- Nna pelonomi - thusa motho yo o tlhokang thuso.
- Nna pelokgale - emelela tsala e e tshwarwang ka tsela e e bosula.
- Nna boikanyego - bua boammaaruri ka metlha.
Speaker notes
Golaganya thuto le matshelo a barutwana. Se ke maikaelelo a CAPS: go ithuta maitseo mo baetelediping le go a dirisa. Kopa morutwana mongwe le mongwe go umaka selo se le sengwe se a tla se dirang beke eno go bontsha maitseo a mantle. O ka fetola se go nna 'lobota lwa maitseo' lwa klase.
Boeletsa mme o gakologelwe
Araba dipotso tse go bontsha se o se ithutileng ka baeteledipele ba rona.
Gompieno re kopane le baeteledipele ba le bane ba ba pelokgale - Nelson Mandela, Mahatma Gandhi, Kgosi Albert Luthuli le Walter Sisulu - le maitseo a mantle a ba a re rutang.
Q. Umaka baeteledipele ba babedi ba o ithutileng ka bone gompieno le maitseo a le mangwe a mongwe le mongwe a re rutang ona. (4 marks)
Q. Gandhi le Luthuli boobabedi ba ne ba dumela mo tseleng e le nngwe e e kgethegileng ya go emelela se se lolameng. E ne e le eng? (2 marks)
Q. Kwala ka maitseo a le mangwe go tswa mo thutong e le kafa o ka a bontshang ka teng kwa sekolong beke eno. (4 marks)
Speaker notes
Dirisa dipotso tse tharo jaaka tiro e e kwadilweng kgotsa puisano ya klase. Potso 1 e tlhola kgakologelo, potso 2 e tlhola tlhaloganyo (kganetso ya kagiso / go se nne le thubakanyo), mme potso 3 e kopa barutwana go dirisa maitseo mo botshelong jwa bone, se se dumalanang le maikaelelo a CAPS. Akgola maiteko mme o gakolole barutwana gore mongwe le mongwe a ka nna moeteledipele yo o molemo ka go tshela ka maitseo a mantle.
- Grade
- Grade 4
- Subject
- History
- CAPS topic
- Learning from leaders
- Resource type
- Presentation