Ho Ithuta ho Baetapele
Kopana le baetapele ba bane ba sebete, mme o sibolle mekgwa e metle eo ba ka re rutang yona.
Speaker notes
Amohela sehlopha ka mofuthu. Bolella baithuti hore kajeno ba tla kopana le baetapele ba bane ba sebele ba tswang historing. Hlalosa hore ha re ithute feela hore baetapele ba entseng eng - re ithuta mekgwa e metle eo ba e bontshitseng, jwalo ka toka, sebete le mosa. Botsa: ke mang moetapele eo o mo tsebang? Mosuwe, mokwetlisi, kapa motswadi?
Moetapele ke mang?
Moetapele ke motho ya thusang batho ba bang mme a ba bontsha tsela e ntle ya ho tsamaya.
Moetapele ke motho eo batho ba bang ba mo khethang ho mo latela. Baetapele ba batle ha se babusi feela. Ba tsotella batho ba bang mme ba leka ho etsa se lokileng le se nepahetseng.
- Baetapele ba batle ba mamela ba bang mme ba tshwara motho e mong le e mong ka tsela e tshwanang.
- Ba na le sebete mme ba emela se nepahetseng, esita le ha ho le thata.
- Re ka ithuta mekgwa e metle ho bona, jwalo ka botshepehi, mosa le tshepo.
Speaker notes
Boloka puo e le bonolo bakeng sa Grade 4. Hlalosa poleloana 'mekgwa e metle' ka bonolo: ke dintho tse ntle tseo re di dumelang mme re leka ho di etsa. Ngola mantswe a seng makae a mekgwa e metle letlapeng (toka, sebete, mosa, tshepo). Baithuti ba tla bona mekgwa ena ho moetapele ka mong kajeno.
Nelson Mandela
Moshanyana ya tswang mahaeng ya ileng a hola ho etella pele Afrika Borwa yohle.
Nelson Mandela o hlahile ka 1918 motsaneng o monyane Kapa Botjhabela. Lelapa la habo le ne le mo bitsa Rolihlahla. Ha e le monna o sebeditse ho etsa hore Afrika Borwa e lokele batho bohle, ho sa tsotellehe mmala wa letlalo la bona.
- Kgale, Afrika Borwa e ne e na le melao e sa lokang e neng e tshwara batho ka ho fapana ho ya ka mmala.
- Mandela o ile a emela kgahlano le melao ena e sa lokang.
- O ile a kwallwa teronkong dilemo tse 27, empa ha a ka a lahla tshepo.
Speaker notes
Hlalosa apartheid ka bonolo le ka mosa bakeng sa baithuti ba banyane: kgale, melao e sa lokang e ne e arola batho ka mmala wa letlalo la bona mme e ne e sa loka. O se ke wa kena dintlheng tse boima. Tsepamisa maikutlo ho boikemisetso le tshepo ya Mandela. Dilemo tse 27 teronkong di bontsha kamoo a neng a tsotella ka teng.
Tshwarelo le toka
Ha Mandela a tswa teronkong, o ile a kgetha kgotso sebakeng sa bohale.
Ka mehla ho bonahala eka ha ho kgonehe ho fihlela ho entswe. Nelson Mandela
Ka 1994 Afrika Borwa e ile ya tshwara dikgetho tsa yona tsa pele moo motho e mong le e mong a neng a ka vouta. Mandela e ile ya eba mopresidente wa pele ya kgethilweng ka demokrasi. O ile a kopa batho hore ba tshwarelane mme ba sebetse mmoho.
- Mokgwa: tshwarelo - ho tlohela bohale ho aha kgotso.
- Mokgwa: toka - motho e mong le e mong o lokela ho tshwarwa ka ho lekana.
- Mokgwa: tshepo - ho dumela hore dintho di ka fetoha tse betere.
Speaker notes
Ena ke pelo ya pale ya Mandela bakeng sa Grade 4: o ne a ka ba a halefile kamora teronko, empa o ile a kgetha tshwarelo le kgotso. Botsa baithuti: o kile wa tshwarela motswalle neng? Ho ne ho utlwahala jwang? Hokahanya mokgwa ona le maphelo a bona.
Mahatma Gandhi
Moetapele ya bontshitseng hore o ka emela se nepahetseng ntle le ho lwana.
Mohandas Gandhi o ile a tla Afrika Borwa a tswa India ka 1893 ho tla sebetsa e le ramolao. Mona o ile a tshwarwa ka tsela e sa lokang hobane e ne e le Leindia. Sena se ile sa etsa hore a etse qeto ya ho lwantsha melao e sa lokang - empa ka tsela ya kgotso.
- Gandhi o ile a ruta batho ho ipelaetsa ntle le pefo. O ne a bitsa sena satyagraha, se bolelang 'matla a nnete'.
- Batho ba ile ba latela mohlala wa hae mme ba hana ho mamela melao e sa lokang.
- Hamorao o ile a kgutlela India mme a thusa ho etella naha ya habo pele ho tokoloho. Ba bangata ba mo bitsa Mahatma, se bolelang 'moya o moholo'.
Speaker notes
Hlalosa satyagraha ka bonolo e le 'matla a nnete' kapa 'boipelaetso ba kgotso'. Kgopolo ya bohlokwa bakeng sa Grade 4: Gandhi o bontshitse hore o ka ba matla le sebete ntle le ho utlwisa mang kapa mang bohloko. Hlokomela hore dikgopolo tsa Gandhi tsa kgotso hamorao di ile tsa kgothatsa Mandela le baetapele ba bang lefatsheng lohle.
Nnete le kgotso
Gandhi o ne a dumela hore ntho e matla ka ho fetisisa eo o ka e etsang ke ho dula o na le kgotso le botshepehi.
Nnete
Ka mehla eba ya tshepahalang, esita le ha ho le thata.
Kgotso
Rarolla mathata ntle le ho utlwisa ba bang bohloko.
Sebete
Eba le sebete se lekaneng ho emela se nepahetseng.
Speaker notes
Sebedisa dikarete tse tharo e le dintlha tsa puisano. Botsa baithuti mehlala ya ka phaphosing ya borutelo: re ka rarolla phehisano ka kgotso jwang sekolong? Re ka bua nnete jwang esita le ha re tshohile? Boloka sena se sebetsa mme se le haufi le lefatshe la bona.
Chief Albert Luthuli
Mosuwe le morena ya ileng a etella pele ka kgutso le kgotso.
Albert Luthuli e ne e le mosuwe wa sekolo le morena wa Mazulu. O ile a eba moetapele wa African National Congress (ANC), sehlopha se neng se sebeletsa ditokelo tse lokileng bakeng sa Maafrika Borwa ohle. Jwaloka Gandhi, o ne a dumela boipelaetsong ba kgotso.
- Ka 1960 o ile a hapa Nobel Peace Prize - kgau e tummeng haholo bakeng sa batho ba sebeletsang kgotso.
- E ne e le Moafrika wa pele ho hapa kgau ena.
- O ile a ruta batho ho ba le mamello, kgutso le sebete.
Speaker notes
Tsepamisa maikutlo ho Luthuli e le moetapele wa kgotso ya ileng a hlomphuwa lefatsheng lohle. Hlalosa Nobel Peace Prize ka bonolo: kgau e kgethehileng bakeng sa batho ba thusang ho tlisa kgotso. Ho ba Moafrika wa pele ho e hapa ka 1960 ho bontsha hore lefatshe le ne le hlompha tsela ya hae ya kgotso. Hokahanya mekgwa ya hae le boipelaetso ba kgotso ba Gandhi.
Walter Sisulu
Moetapele ya bohlale le ya tshepahalang ya ileng a tataisa le ho tshehetsa ba bang.
Walter Sisulu e ne e le motswalle ya haufi le mothusi wa Nelson Mandela. O ne a tsejwa ka ho ba bohlale le ka ho fana ka dikeletso tse ntle. O ile a sebetsa ka thata hore Maafrika Borwa ohle a tshwarwe ka tsela e lokileng.
- O ile a thusa baetapele ba banyane, ho kenyeletsa le Mandela, ho hola le ho etella pele.
- Jwaloka Mandela, o ile a rongwa teronkong ka lebaka la ho emela kgahlano le melao e sa lokang.
- Ha a ka a kgaotsa ho dumela Afrika Borwa e lokileng le e lokolohileng.
Speaker notes
Sisulu o ruta mokgwa wa botshepehi, bohlale le ho tshehetsa ba bang - moetapele ha a hloke ho ba motho ya tummeng ka ho fetisisa hore e be wa bohlokwa. Hlalosa hore Sisulu o ile a thusa le ho eletsa Mandela. Botsa baithuti: ke mang ya o thusang le ho o tshehetsa? Ba ka thusa le ho tshehetsa motswalle jwang?
Mekgwa e metle eo baetapele ba rona ba e arolelanang
Baetapele ba bane ba fapaneng, empa ba na le mekgwa e metle e mengata e tshwanang.
Toka
Mandela o ne a batla hore motho e mong le e mong a tshwarwe ka ho lekana.
Kgotso
Gandhi le Luthuli ba ile ba kgetha kgotso, eseng pefo.
Sebete
Bane bohle ba ne ba e-na le sebete, esita le ha ho ne ho le kotsi.
Mosa
Sisulu o ile a tshehetsa le ho thusa batho ba mo potileng.
Speaker notes
Selaete sena se kopanya baetapele ba bane. Bontsha hore le hoja ba ne ba phela dinakong le dibakeng tse fapaneng, ba ne ba arolelana mekgwa e metle. Botsa baithuti hore ke mokgwa ofe oo ba nahanang hore ke wa bohlokwa ka ho fetisisa mme hobaneng. Ha ho na karabo e fosahetseng - kgothatsa puisano.
Leeto le theosang le nako
- 1893 Gandhi o fihla Afrika Borwa
- 1918 Nelson Mandela o a hlaha
- 1912 Walter Sisulu o a hlaha
- 1960 Luthuli o hapa Nobel Peace Prize
- 1994 Mandela o eba mopresidente; motho e mong le e mong o a vouta
Speaker notes
Thusa baithuti ho bala mothaladi wa nako o bonolo ho tloha ka lehla ho ya ho le letona. Bontsha hore baetapele bana ba ne ba phela dinakong tse fapaneng, mme maphelo a bang a bona a ne a kopana. Hlokomela hore dilemo ha di a hlophiswa ka tatellano e nepahetseng mona ka boomo - o ka kopa baithuti ho thusa ho di beha tatellanong e nepahetseng e le mosebetsi o potlakileng.
Ho ba moetapele bophelong ba hao
Ha o hloke ho ba ya tummeng hore o be moetapele ya motle.
O ka bontsha mekgwa e metle e tshwanang le ya baetapele bana letsatsi le leng le le leng hae, sekolong le ho metswalle ya hao.
- Eba ya lokileng - arolelana mme o fe motho e mong le e mong monyetla.
- Eba ya mosa - thusa motho ya thatafalletsweng.
- Eba le sebete - emela motswalle ya tshwarwang hampe.
- Eba ya tshepahalang - ka mehla bua nnete.
Speaker notes
Tlisa thuto haufi le maphelo a baithuti. Ena ke sepheo sa CAPS: ho ithuta mekgwa e metle ho baetapele le ho e sebedisa. Kopa moithuti ka mong ho bolela ntho e le nngwe eo a tla e etsa bekeng ena ho bontsha mokgwa o motle. O ka etsa sena 'lebota la mekgwa e metle' la phaphosi.
Hlahloba mme o hopole
Araba dipotso tsena ho bontsha seo o ithutileng sona ka baetapele ba rona.
Kajeno re kopane le baetapele ba bane ba sebete - Nelson Mandela, Mahatma Gandhi, Chief Albert Luthuli le Walter Sisulu - le mekgwa e metle eo ba re rutang yona.
Q. Bolela baetapele ba babedi bao o ithutileng ka bona kajeno le mokgwa o le mong oo e mong le e mong a re rutang wona. (4 marks)
Q. Gandhi le Luthuli ka bobedi ba ne ba dumela tseleng e le nngwe e kgethehileng ya ho emela se nepahetseng. E ne e le efe? (2 marks)
Q. Ngola ka mokgwa o le mong o motle o tswang thutong ena le kamoo o ka o bontshang sekolong bekeng ena. (4 marks)
Speaker notes
Sebedisa dipotso tsena tse tharo e le mosebetsi o ngotsweng kapa puisano ya phaphosi. Potso ya 1 e hlahloba kgopolo, potso ya 2 e hlahloba kutlwisiso (boipelaetso ba kgotso / ho hloka pefo), mme potso ya 3 e kopa baithuti ho sebedisa mokgwa o motle bophelong ba bona, se lumellanang le sepheo sa CAPS. Rorisa boiteko mme o hopotse baithuti hore mang kapa mang a ka ba moetapele ya motle ka ho phela ka mekgwa e metle.
- Grade
- Grade 4
- Subject
- History
- CAPS topic
- Learning from leaders
- Resource type
- Presentation