Go Ithuta go Baetapele
Kopana le baetapele ba bane ba sebete gomme o utolle mekgwa ye mebotse yeo ba ka re rutago yona.
Speaker notes
Amogela klase ka borutho. Botsa baithuti gore lehono ba tla kopana le baetapele ba bane ba nnete ba histori. Hlalosa gore ga re ithute fela seo baetapele ba se dirilego - re ithuta mekgwa ye mebotse yeo ba e bontshitsego, go swana le toka, sebete le botho. Botsisa: ke mang moetapele yo o mo tsebago? Morutisi, mohlahli, motswadi?
Moetapele ke eng?
Moetapele ke motho yo a thusago batho ba bangwe gomme a ba bontsha tsela ye botse ya go sepela ka yona.
Moetapele ke motho yo batho ba bangwe ba mo kgethago go mo latela. Baetapele ba babotse ga se fela balaodi. Ba na le taba le batho ba bangwe gomme ba leka go dira seo se lego toka le se se lokilego.
- Baetapele ba babotse ba theeletsa ba bangwe gomme ba swara batho bohle ka go swana.
- Ba na le sebete gomme ba emela seo se lokilego, le ge go le thata.
- Re ka ithuta mekgwa ye mebotse go bona, go swana le potego, botho le kholofelo.
Speaker notes
Boloka polelo e le bonolo go baithuti ba Mphato wa 4. Hlalosa lentsu 'mekgwa' ka bonolo: mekgwa ke dilo tse dibotse tseo re dumelago go tsona gomme re leka go di dira. Ngwala mantsu a sego kae a mekgwa letlapeng (toka, sebete, botho, kholofelo). Baithuti ba tla lemoga mekgwa ye go moetapele yo mongwe le yo mongwe lehono.
Nelson Mandela
Mosemane wa magaeng yo a golago go etapele Afrika Borwa ka moka.
Nelson Mandela o belegwe ka 1918 motsaneng o monnyane wa Eastern Cape. Lapa la gagwe le be le mmitsa Rolihlahla. Bjalo ka monna o somile go dira gore Afrika Borwa e be le toka go batho bohle, go sa setshwe mmala wa letlalo la bona.
- Kgale, Afrika Borwa e be e na le melao ye e sa lokago yeo e bego e swara batho ka go fapana ka mmala.
- Mandela o emetse kgahlanong le melao ye e sa lokago.
- O ile a tsenywa kgolegong mengwaga ye 27, eupsa ga se a ka a lahla kholofelo.
Speaker notes
Hlalosa kgethollo (apartheid) ka boleta le ka bonolo go baithuti ba banyane: kgale, melao ye e sa lokago e be e aroganya batho ka mmala wa letlalo la bona gomme e be e se na toka. O se ke wa tsena ka dintlha tse boima. Lebisa tlhokomelo go boikemisetso le kholofelo ya Mandela. Mengwaga ye 27 kgolegong e bontsha kamoo a bego a na le taba ka gona.
Tebalelo le toka
Ge Mandela a etswa kgolegong, o kgethile khutso go ena le pefelo.
Ka mehla go bonala go sa kgonege go fihlela go dirilwe. Nelson Mandela
Ka 1994 Afrika Borwa e swere dikgetho tsa yona tsa mathomo moo yo mongwe le yo mongwe a bego a ka bouta. Mandela e ile ya ba mopresidente wa rena wa mathomo yo a kgethilwego ka temokrasi. O kgopetse batho go lebalela le go soma mmogo.
- Mokgwa: tebalelo - go lahla pefelo go aga khutso.
- Mokgwa: toka - yo mongwe le yo mongwe o swanetse go swarwa ka go lekana.
- Mokgwa: kholofelo - go dumela gore dilo di ka kaonefala.
Speaker notes
Ye ke pelo ya kanegelo ya Mandela go Mphato wa 4: o be a ka galefa ka morago ga kgolego, eupsa o kgethile tebalelo le khutso. Botsisa baithuti: o kile wa lebalela mogwera neng? Go be go ekwega bjang? Kgokaganya mokgwa wo le maphelo a bona.
Mahatma Gandhi
Moetapele yo a bontshitsego gore o ka emela seo se lokilego ntle le go lwa.
Mohandas Gandhi o tlile Afrika Borwa a etswa India ka 1893 go tlo soma bjalo ka ramolao. Mo o ile a swarwa ka tsela ye e sa lokago ka gobane e be e le Moindia. Se se dirile gore a phethe go lwantsha melao ye e sa lokago - eupsa ka tsela ya khutso.
- Gandhi o rutile batho go ipelaetsa ntle le dikgaruru. O bitsa se satyagraha, seo se rago 'maatla a theresho'.
- Batho ba latetse mohlala wa gagwe gomme ba gana go obamela melao ye e sa lokago.
- Ka morago o boetse India gomme a thusa go etapela naga ya gagwe go ya tokologong. Ba bantsi ba mmitsa Mahatma, seo se rago 'moya o mogolo'.
Speaker notes
Hlalosa satyagraha ka bonolo bjalo ka 'maatla a theresho' goba 'boipelaetso bja khutso'. Kgopolo ya bohlokwa go Mphato wa 4: Gandhi o bontshitse gore o ka ba yo maatla le sebete ntle le go gobatsa motho. Ela hloko gore dikgopolo tsa khutso tsa Gandhi ka morago di hlohleleditse Mandela le baetapele ba bangwe lefaseng ka bophara.
Theresho le khutso
Gandhi o be a dumela gore selo se se maatla kudu seo o ka se dirago ke go dula o le khutso le potego.
Theresho
Ka mehla eba potego, le ge go le thata.
Khutso
Rarolla mathata ntle le go gobatsa ba bangwe.
Sebete
Eba le sebete se se lekanego go emela seo se lokilego.
Speaker notes
Somisa dikarata tse tharo bjalo ka dintlha tsa poledisano. Botsisa baithuti mehlala ya ka phaposing ya borutelo: re ka rarolla ngangisano ka khutso bjang sekolong? Re ka bolela theresho bjang le ge re tshogile? E boloke e le ya tiriso gomme e kgauswi le lefase la bona.
Chief Albert Luthuli
Morutisi le kgosi yo a bego a etapela ka boiketlo le khutso.
Albert Luthuli e be e le morutisi wa sekolo le kgosi ya Mazulu. O ile a ba moetapele wa African National Congress (ANC), sehlopha se se bego se somela ditokelo tsa toka go Maafrika Borwa ka moka. Go swana le Gandhi, o be a dumela go boipelaetso bja khutso.
- Ka 1960 o thopile Nobel Peace Prize (Sefoka sa Khutso sa Nobel) - sefoka se se tumilego kudu sa batho bao ba somelago khutso.
- E bile motho wa mathomo wa Moafrika go thopa sefoka se.
- O rutile batho go se fele pelo, go iketla le go ba le sebete.
Speaker notes
Lebisa tlhokomelo go Luthuli bjalo ka moetapele wa khutso yo a hlomphshwago lefaseng ka bophara. Hlalosa Nobel Peace Prize ka bonolo: sefoka se se kgethegilego sa batho bao ba thusago go tlisa khutso. Go ba Moafrika wa mathomo go se thopa ka 1960 go bontsha gore lefase le hlomphile tsela ya gagwe ya khutso. Kgokaganya mekgwa ya gagwe le boipelaetso bja khutso bja Gandhi.
Walter Sisulu
Moetapele wa bohlale le wa potego yo a hlahlilego le go thekga ba bangwe.
Walter Sisulu e be e le mogwera wa kgauswi le mothusi wa Nelson Mandela. O be a tsebega ka go ba bohlale le ka go fa keletso ye botse. O somile ka thata gore Maafrika Borwa ka moka a swarwe ka toka.
- O thusitse baetapele ba bafsa, go akaretswa Mandela, go gola le go etapela.
- Go swana le Mandela, o ile a romelwa kgolegong ka lebaka la go emela kgahlanong le melao ye e sa lokago.
- Ga se a ka a kgaotsa go dumela go Afrika Borwa ye e nago le toka le tokologo.
Speaker notes
Sisulu o ruta mokgwa wa potego, bohlale le go thekga ba bangwe - moetapele ga a swanela go ba motho yo a tumilego kudu gore a be bohlokwa. Hlalosa gore Sisulu o thusitse le go hlahla Mandela. Botsisa baithuti: ke mang yo a le thusago le go le thekga? Ba ka thusa le go thekga mogwera bjang?
Mekgwa yeo baetapele ba rena ba e abelanago
Baetapele ba bane ba go fapana, eupsa ba na le mekgwa ye mebotse ye mentsi ya go swana.
Toka
Mandela o be a nyaka gore yo mongwe le yo mongwe a swarwe ka go lekana.
Khutso
Gandhi le Luthuli ba kgethile khutso, e sego dikgaruru.
Sebete
Ka moka ba bane ba bile le sebete, le ge go be go le kotsi.
Botho
Sisulu o thekgile le go thusa batho bao ba bego ba mo dikologile.
Speaker notes
Selaete se se kopanya baetapele ba bane. Bontsha gore le ge ba phetse ka dinako le mafelo a a fapanego, ba abelane mekgwa. Botsisa baithuti gore ke mokgwa ofe wo ba naganago gore ke wa bohlokwa kudu le gore ke ka lebaka la eng. Ga go na karabo ye e fosagetsego - hlohleletsa poledisano.
Leeto la go ralala nako
- 1893 Gandhi o fihla Afrika Borwa
- 1918 Nelson Mandela o a belegwa
- 1912 Walter Sisulu o a belegwa
- 1960 Luthuli o thopa Nobel Peace Prize
- 1994 Mandela o ba mopresidente; yo mongwe le yo mongwe a ka bouta
Speaker notes
Thusa baithuti go bala thelaeno ya nako ye bonolo go tloga ka la nngele go ya go la go ja. Bontsha gore baetapele ba ba phetse ka dinako tse di fapanego, gomme maphelo a bangwe ba bona a be a kopana. Ela hloko gore mengwaga ga e a hlophiwa ka tatelano ye e nepagetsego mo ka boomo - o ka botsisa baithuti go thusa go e beakanya ka tatelano ye e nepagetsego bjalo ka mosongwana o mokhutshwane.
Go ba moetapele bophelong bja gago
Ga o swanela go ba yo a tumilego gore o be moetapele yo mobotse.
O ka bontsha mekgwa ye mebotse ye e swanago le ya baetapele ba letsatsi le letsatsi gae, sekolong le le bagwera ba gago.
- Eba le toka - abelana gomme o fe yo mongwe le yo mongwe sebaka.
- Eba le botho - thusa motho yo a lego bothateng.
- Eba le sebete - emela mogwera yo a swarwago gampe.
- Eba le potego - ka mehla bolela theresho.
Speaker notes
Fihlisa thuto go maphelo a baithuti ka bobona. Ye ke maikemisetso a CAPS: go ithuta mekgwa go baetapele le go e somisa. Botsisa moithuti yo mongwe le yo mongwe go bolela selo se tee seo a tlago go se dira bekeng ye go bontsha mokgwa o mobotse. O ka fetosa se leboteng la 'mekgwa' la klase.
Boelela gomme o gopole
Araba dipotsiso tse go bontsha seo o ithutilego sona ka baetapele ba rena.
Lehono re kopane le baetapele ba bane ba sebete - Nelson Mandela, Mahatma Gandhi, Chief Albert Luthuli le Walter Sisulu - le mekgwa ye mebotse yeo ba re rutago yona.
Q. Bolela baetapele ba babedi bao o ithutilego ka bona lehono le mokgwa o tee wo yo mongwe le yo mongwe a re rutago wona. (4 marks)
Q. Gandhi le Luthuli ka bobedi ba be ba dumela go tsela e tee ye e kgethegilego ya go emela seo se lokilego. E be e le eng? (2 marks)
Q. Ngwala ka mokgwa o tee wo o tswago thutong ye le kamoo o ka o bontshago sekolong bekeng ye. (4 marks)
Speaker notes
Somisa dipotsiso tse tharo bjalo ka mosongwana wa go ngwala goba poledisano ya klase. Potsiso ya 1 e lekola go gopola, potsiso ya 2 e lekola kwesiso (boipelaetso bja khutso / go hloka dikgaruru), gomme potsiso ya 3 e kgopela baithuti go somisa mokgwa maphelong a bona, seo se sepelelanago le nepiso ya CAPS. Reta boiteko gomme o gopotse baithuti gore mang le mang a ka ba moetapele yo mobotse ka go phela mekgwa ye mebotse.
- Grade
- Grade 4
- Subject
- History
- CAPS topic
- Learning from leaders
- Resource type
- Presentation