Batho ba Aforika Borwa ba ne ba tswa felo go ya felo gongwe jang bogologolo? A re tsamaye go tswa go tsamaya ka dinao, go ya go diphologolo, mabili, diterena, dikoloi le tota le loapi.
Speaker notes
Amogela baithuti. Botsa potso e e potlana ya go simolola: 'O gorogile jang kwa sekolong gompieno?' Kokoanya dikarabo di se kae (o tsamaile ka dinao, tekesi, koloi, bese). Tlhalosa gore gompieno re lebelela ka fa dipalangwa - tsela e batho le dilo di tswang felo go ya felo gongwe ka yona - di fetogileng ka teng mo nakong e telele thata mo Aforika Borwa. Bua gore re tla latela kgang ka tatelano, go tswa go tsela ya bogologolo (go tsamaya ka dinao) go ya go e ntshwa (go fofa).
Pele ga mabili, ditsela kgotsa dienjene, batho ba ne ba dirisa dinao tsa bona tse pedi.
Mokgwa wa dipalangwa o o bogologolo ke go tsamaya ka dinao. Ka dingwaga tse diketekete, batho ba borwa jwa Aforika ba ne ba tsamaya gongwe le gongwe ka dinao. Ba ne ba tsamaya go ga metsi, go tsoma, go etela ba losika le go fudugela kwa lefatsheng le lesha fa ba ne ba tlhoka mafulo kgotsa dijalo tse di botoka.
- Go tsamaya ka dinao go mahala e bile ga go tlhoke mafura.
- Batho ba ne ba rwala merwalo mo ditlhogong, mekwatleng kgotsa magetleng a bona.
- Maeto a a maleele ka dinao a ne a tsaya malatsi a mantsi.
Speaker notes
Gatelela gore go tsamaya ka dinao e sa ntse e le tsela e batho ba bantsi ba tsamayang ka yona letsatsi le letsatsi, le gompieno. Dira gore se se nne le tlhaloso e e bonalang: kopa baithuti go akanya ba tsamaya letsatsi lotlhe go fitlha kwa toropong e e latelang, ba se na koloi le lebenkele mo tseleng. Se se ba thusa go utlwa gore ke ka ntlha yang tsela nngwe le nngwe e e bofefo ya go tsamaya e ne e le phetogo e kgolo jaana.
Batho ba ithutile go dirisa diphologolo tse di nonofileng go ba rwala le go goga merwalo e e bokete.
Batho ba ne ba simolola go dirisa diphologolo tse di jaaka dikgomo, dipitse le diesele. Kgomo e e nonofileng e ne e kgona go goga morwalo o o bokete, mme pitse e ne e kgona go rwala mopalami ka bonako. Se se ne se raya gore batho le dilo di ne di kgona go tsamaya kgakala go feta fa motho a ka tsamayang a le esi.
- Dikgomo di ne di bonya fela di nonofile thata - di siametse go goga.
- Dipitse di ne di le bofefo - di siametse go palama le go isa melaetsa.
- Diesele le dimeule di ne di rwala merwalo mo ditselaneng tse di magwata.
Speaker notes
Supa phapaano e baithuti ba tshwanetseng go e lemoga mo thutong yotlhe e: mefuta mengwe ya dipalangwa e nonofile fela e bonya (dikgomo), e mengwe e bofefo fela e rwala go le gonnye (dipitse). Botsa gore ke phologolo efe e ba ka e tlhophang go rwala morwalo o o bokete wa mmidi, le efe go isa molaetsa o o potlakileng. Se se aga kakanyo ya gore mofuta mongwe le mongwe o mosha wa dipalangwa o rarabolotse bothata.
Fa batho ba ne ba kopanya mabili le dikgomo, ba ne ba kgona go rwala malapa otlhe le dithoto tsotlhe tsa bona.
Koloi ya dikgomo e ne e le koloi e kgolo ya logong e e nang le mabili, e e gogwang ke setlhopha sa dikgomo. Dikoloi tse di ne di kgona go rwala merwalo e e bokete mo dikgakala tse ditelele. Ka nako ya Leeto le Legolo (Great Trek) mo dingwageng tsa bo1830 le bo1840, malapa a Bavoortrekker a ne a tshela dikoloi tsa dikgomo mme a tsamaya go tsena kwa teng ga naga, a tshela dithaba le dinoka.
- Setlhopha sa dikgomo tse dintsi se ne se goga koloi e le nngwe e e bokete.
- Dikoloi di ne di tsamaya ka bonya, dikhilomithara di se kae fela letsatsi le letsatsi.
- Go ne go se na ditsela tse di kganyega - fela ditselana tse di magwata le naga e e bulegileng.
Speaker notes
Koloi ya dikgomo ke sekai se sentle sa go kopanya dikakanyo tse pedi - lebili le maatla a diphologolo - go dira selo se se botoka go feta sengwe le sengwe se se le nosi. Ela tlhoko Leeto le Legolo jaaka tiragalo ya nnete ya Aforika Borwa e dikoloi tsa dikgomo di neng di le botlhokwa mo go yona. E boloke e le e e siametseng dingwaga le e e motlhofo: se re se tsepamisitseng mogopolo mo go sona fano ke dipalangwa, koloi, le ka fa e neng e tsamaya ka bonya ka teng, e seng dipolotiki tse dikgolwane tsa Leeto. [SME: netefatsa ka fa o batlang Leeto le Legolo le tlhagisiwa ka teng mo Mophatong wa 4.]
Mo toropokgolong e e tletseng ya Durban, batho ba ne ba palama dikara tse di nang le mabili a mabedi tse di gogwang ke motho yo o tabogang.
Rickshaw ke kara e e bofefo e e nang le mabili a mabedi e e rwalang bapalami ba le mongwe kgotsa ba babedi mme e gogwa ke motho ka dinao. Dirikishaw di ne tsa nna tsela e e itsegeng ya go tsamaya mo Durban dingwaga di feta lekgolo tse di fetileng. Bagogi ba dirikishaw ba ne ba apara ditlhoriso tse ditelele tsa ditlhogo tse di mmala mmala le mabaga, mme o sa ntse o ka ba bona kwa lotshitshing lwa Durban gompieno.
- Dirikishaw di ne di siametse maeto a makhutshwane mo toropong e e tletseng batho.
- Mogogi o ne a taboga ka dinao, ka jalo e ne e le tiro e e bokete thata.
- Gompieno dirikishaw tsa Durban bontsi jwa tsona ke tsa boitumelo le tsa baeti.
Speaker notes
Selaete se se tlisa mofuta wa dipalangwa o o kgethegileng wa Aforika Borwa o baithuti ba KwaZulu-Natal ba ka bong ba o bone. O tshware ka kelotlhoko: go goga rickshaw e ne e le tiro e e bokete thata e e duelang go le gonnye, mme gompieno dirikishaw di bolokwa jaaka ngwao e e nang le seriti le lebaka la go ngoka baeti. Botsa baithuti gore ke ka ntlha yang rickshaw e ne e siametse toropo e e tletseng fela e sa siamela leeto le leleele go ralala naga.
Diterena tsa mouwane di ne di kgona go goga merwalo e megolo ka bonako go feta phologolo epe.
Terena ke mola wa dikoloi tse di tsamayang mo dipeleng tsa tshipi mme bogologolo di ne di gogwa ke enjene ya mouwane. Mola wa ntlha wa terena wa Aforika Borwa o ne wa bulwa ka 26 Seetebosigo 1860, magareng ga Durban le Point (boemakepe). La ntlha, dilo le batho ba ne ba kgona go tsamaya ka bonako mo dipeleng go na le go tsamaya ka bonya ka koloi ya dikgomo.
- Diterena di ne di tsamaya mo dipeleng, ka jalo di ne di sa kgomarele mo seretseng.
- Enjene e le nngwe ya mouwane e ne e kgona go goga dikoloi tse dintsi tse di bokete ka nako e le nngwe.
- Diterena di ne di le bofefo thata go feta koloi ya dikgomo.
Speaker notes
Tlhomamisa letlha: 26 Seetebosigo 1860, Durban go ya Point. Tlhalosa gore 'Point' ke boemakepe, ka jalo mola o mokhutshwane o o golaganya dikepe le toropo. Gatelela phetogo ya lebelo le morwalo fa e tshwantshanngwa le koloi ya dikgomo mo diselaeteng tse di fetileng. Fano ke lefelo le le siameng la go terea phetogo mo boroto: koloi ya dikgomo (bonya) go tswa go terena (bofefo).
Fa ditaamane le gauta di sena go bonwa, diporo tsa terena tsa agiwa go ya kwa teng thata ga naga.
Morago ga fa ditaamane di ne di bonwa kwa Kimberley (1867) le gauta gaufi le Johannesburg (1886), batho ba diketekete ba ne ba tlhoka go fudugela kwa teng ga naga, mme dilo tse di bokete di ne di tshwanetse go fitlha kwa meepong le maemakepe. Diporo tsa terena tsa gola ka bonako. Mola o o tswang Durban go ya Pietermaritzburg o ne wa fediwa ka 1880, o golaganya lotshitshi le ditoropo tse di kwa teng ga naga.
- Diporo tsa terena di ne di golaganya maemakepe le meepo le ditoropokgolo.
- Diterena di ne di rwala magala, metshine, dijo le bapalami.
- Ditoropo tse dishwa le diteishene tsa tlhoga go bapa le mela ya terena.
Speaker notes
Tlhalosa sesosa le ditlamorago ka bonolo: ditaamane le gauta tse di tlhwatlhwakgolo di ne tsa naya batho lebaka le le maatla la go aga diporo tsa terena go ya kwa teng ga naga, mme diporo tsa terena le tsona tsa thusa ditoropo le ditoropokgolo go gola. Boloka matlha a mabedi a le motlhofo (1867 ditaamane, 1886 gauta) - ntlha ya konokono ya dipalangwa ke 1880 wa mola wa Durban go ya Pietermaritzburg. Botsa: ke ka ntlha yang meepo e ka tlhokang seporo sa terena?
Koloi e e neng e itsamaela ka boyona, e se na pitse ya go e goga, e ne ya gakgamatsa mongwe le mongwe.
Koloi ya enjene e ne ya gakololwa kwa Jeremane bofelong jwa bo1800. Nngwe ya dikoloi tsa ntlha mo Aforika Borwa e ne e le Benz Velo e nnye, e e neng ya kgweetswa kwa Berea Park kwa Pretoria ka 1897. Batho ba ne ba e bitsa 'koloi e e senang pitse' ka gonne e ne e itsamaela ka boyona, e se na phologolo ya go e goga.
- Dikoloi tsa pele di ne di le bonya, di na le modumo e bile gantsi di senyega.
- Go ne go na le ditsela di se kae thata tse di kganyega kwa tshimologong.
- Ka 1912 koloi e ne e tsaya malatsi a le mmalwa go tswa Johannesburg go ya Durban.
Speaker notes
Baya boemo: dikoloi tsa ntlha tota e ne e le selo se se sa tlwaelegang, e seng selo se batho ba bantsi ba neng ba na le sona. Benz Velo ya 1897 kwa Pretoria ke 'ya ntlha' e e siameng go e gakologelwa. Dirisa dintlha tsa 1912 tsa Johannesburg go ya Durban go bontsha ka fa ditsela tsa pele di neng di le maswe ka teng - leeto le gompieno le tsayang diura di se kae le ne le tsaya malatsi. [SME: dintlha tsa Benz Velo ya 1897 / Berea Park di tswa mo methopong ya musiamo (Ditsong), e seng mo setlhogong sa SAHO - tsweetswee netefatsa pele ga tlhagiso.]
Gompieno bontsi jwa Maaforika Borwa ba tsamaya mo ditseleng, ka dipalangwa tse di farologaneng tse dintsi.
Fa nako e ntse e tsamaya, ditsela tse di kganyega tsa agiwa mo nageng yotlhe, mme mefuta e mentsi ya dipalangwa ya tlhaga. Gompieno batho ba tsamaya ka dikoloi, dibese, dilori, dithuthuthu, dibaesekele le ditekesi tsa minibus. Maaforika Borwa a mantsi a dirisa dipalangwa tsa setshaba le ditekesi go ya sekolong le tirong letsatsi le letsatsi.
- Dilori di rwala dilo go ya mabenkeleng mo nageng yotlhe.
- Dibese le ditekesi tsa minibus di rwala bapalami ba bantsi ka nako e le nngwe.
- Dibaesekele le go tsamaya ka dinao di sa ntse di le botlhokwa mo maetong a makhutshwane.
Speaker notes
Golaganya hisitori le matshelo a baithuti ka bosi. Supa gore tekesi ya minibus ke nngwe ya ditsela tse di tlwaelegileng thata tse Maaforika Borwa a tsamayang ka tsona gompieno. Kopa baithuti go bitsa mofuta mongwe le mongwe wa dipalangwa tsa tsela o ba o boneng mo tseleng e e yang sekolong. Se se dira gore kgang e telele ya dipalangwa e utlwale e le ya nnete e bile e le teng.
Tsela e ntshwa thata ya go tsamaya ga e kgome mmu gotlhelele.
Sefofane ke tsela e e bofefo thata ya go tsamaya dikgakala tse ditelele. Go fofa ga ntlha ga sefofane se se nang le enjene mo Aforika Borwa go dirilwe ke Albert Kimmerling kwa Nahoon, gaufi le East London, ka 28 Sedimonthole 1909. Sefofane sa gagwe sa pele se ne se fofa dimithara di se kae fela kwa godimo ga mmu, fela e ne e le tshimologo ya go fofa mo nageng ya rona.
- Difofane tsa pele di ne di le dinnye, di le bofefo e bile di dirilwe ka logong le lesela.
- Difofane di kgona go tshela naga yotlhe ka diura di se kae.
- Gompieno difofane tse dikgolo di rwala bapalami ba makgolo magareng ga ditoropokgolo.
Speaker notes
Se ke bofelo jwa leeto la rona go ralala mefuta ya dipalangwa, go tswa go e e bonya thata (go tsamaya ka dinao) go ya go e e bofefo thata (go fofa). Tlhomamisa ntlha: Albert Kimmerling, gaufi le East London, 28 Sedimonthole 1909. Ela tlhoko gore sefofane sa gagwe se ne se tlhatloga dimithara di se kae fela - go tlola go gonnye fa go tshwantshanngwa le difofane tsa gompieno - gore baithuti ba bone gore go fofa go godile go le kana kang go tloga ka nako eo.
- Long ago Batho ba tsamaya gongwe le gongwe ka dinao
- Later Dikgomo, dipitse le diesele di thusa go rwala merwalo
- 1830s Dikoloi tsa dikgomo di tsamaya kgakala ka nako ya Leeto le Legolo
- 1860 Seporo sa ntlha: Durban go ya Point
- 1880 Seporo se fitlha Pietermaritzburg
- 1897 Nngwe ya dikoloi tsa ntlha tsa enjene, kwa Pretoria
- 1909 Go fofa ga ntlha ga sefofane, gaufi le East London
Speaker notes
Dirisa selaete se go boeletsa kgang yotlhe ka tatelano. Bala kgato nngwe le nngwe kwa godimo le baithuti mme o ba kope go ela tlhoko paterone: mofuta mongwe le mongwe o mosha wa dipalangwa gantsi o ne o le bofefo, kgotsa o kgona go rwala go le gontsi, go feta o o o fetileng. Kopa baithuti go supa phetogo e kgolo thata - ba bantsi ba tla bua terena kgotsa sefofane.
Dipalangwa tse di botoka ga di a ka tsa fela di tsamaisa batho ka bonako - di ne tsa fetola ka fa ba neng ba tshela ka teng.
Maeto a a bofefo
Maeto a a kileng a tsaya malatsi a mantsi ka dinao kgotsa ka koloi ya dikgomo a ne a ka dirwa ka diura.
Kgwebo le ditiro
Dilo, dijo le badiri ba ne ba kgona go fitlha kwa meepong, dipolaseng, maemakepe le mabenkeleng a a kgakala.
Ditoropo di a gola
Ditoropo tse dishwa le ditoropokgolo tsa tlhoga go bapa le mela ya terena le ditsela.
Batho ba a golagana
Malapa le ditsala tse di kgakala ba ne ba kgona go etela le go romela melaetsa ka bonolo.
Speaker notes
Tlhatlosa thuto go tswa go 'eng' go ya go 'ke eng se se botlhokwa'. Ntsha ditlamorago tsa dipalangwa tse di botoka: nako e e bolokilweng, kgwebo e e dirilweng bonolo, ditoropo di gola, le batho ba nna ba golagane. Kopa baithuti go naya sekai se le sengwe go tswa mo malapeng a bona - a go na le ope yo o kileng a tsamaya sekgala se se leele ka terena, tekesi kgotsa sefofane go etela ba losika? Se se golaganya hisitori le phetogo le go tswelela mo matshelong a bona.
A re tlhole mafoko a a botlhokwa a thuto ya gompieno.
- Dipalangwa - tsela e batho le dilo di tsamayang go tswa felo go ya felo gongwe ka yona.
- Koloi ya dikgomo - koloi ya logong e e nang le mabili, e e gogwang ke setlhopha sa dikgomo.
- Rickshaw - kara e e bofefo e e nang le mabili a mabedi e e gogwang ke motho.
- Seporo sa terena - tselana ya dipele tsa tshipi e diterena di tsamayang mo go yona.
- Sefofane - motshine o o fofang o o nang le diphuka le enjene.
Speaker notes
Dirisa se jaaka boeletso jo bo potlana jwa molomo pele ga dipotso. Bala lefoko lengwe le lengwe mme o letle baithuti go goeletsa kgotsa go bontsha gore le kaya eng. Fa nako e letla, kopa baithuti go beya mafoko a matlhano ka tatelano e a tlhagileng ka yona mo hisitoring (go tsamaya ka dinao ga go a kwalwa fano, fela koloi ya dikgomo e tla pele ga seporo sa terena, mme sefofane se kwa bofelong).
Araba dipotso tse go bontsha se o se ithutileng ka dipalangwa go ralala nako.
Dira o le nosi kgotsa le molekane. Dirisa dipolelo tse di feletseng.
Q. Bolela ditsela tse tharo tse batho ba Aforika Borwa ba neng ba tsamaya ka tsona bogologolo, pele ga dikoloi di gakololwa. (3 marks)
Q. Mola wa ntlha wa terena wa Aforika Borwa o ne wa bulwa kae le ka ngwaga ofe? (2 marks)
Q. Tlhopha mofuta o le mongwe wa dipalangwa go tswa mo thutong mme o tlhalose ka fa o dirileng matshelo a batho a nna motlhofo ka teng. (5 marks)
Speaker notes
Dirisa dipotso tse tharo jaaka tiro e e kwadilweng kgotsa puisano ya phaposi. Dikarabo tse di sisintsweng: (1) tse tharo dife fela go tswa go go tsamaya ka dinao, dikgomo/dipitse/diesele, koloi ya dikgomo, rickshaw, terena - amogela dikarabo tse di utlwalang; (2) Durban go ya Point, ka 1860; (3) amogela sekai sengwe le sengwe se se tlhalositsweng sentle, sekai diterena di ne di rwala dilo tse di bokete ka bonako, kgotsa dikoloi le ditekesi di ne di letla batho go tsamaya kgakala go ya tirong. Kabo ya maduo e latela mokgwa wa CAPS wa dikarabo tse dikhutshwane le tse di atolositsweng. Konela ka go gakolola baithuti gore dipalangwa di sa ntse di fetoga gompieno.
- Grade
- Grade 4
- Subject
- History
- CAPS topic
- Transport through time
- Resource type
- Presentation