Batho ba Afrika Borwa ba be ba sepela bjang go tloga lefelong le lengwe go ya go le lengwe kgale? A re sepele go tloga go sepela ka maoto, go ya go diphoofolo, maotwana, diterene, dikoloi le gaešita le leratadima.
Speaker notes
Amogela klase. Botsisa potšišo ya go thoma ya go phaphamiša: 'O fihlile sekolong bjang lehono?' Kgoboketša dikarabo tše mmalwa (ka maoto, thekisi, koloi, pese). Hlalosa gore lehono re lebelela ka moo dipalangwa - tsela yeo batho le dithoto di sepelago go tloga lefelong le lengwe go ya go le lengwe - di fetogilego ka nako ye telele kudu mo Afrika Borwa. Bolela gore re tla latela kanegelo ka tatelano, go tloga tseleng ya kgale kudu (go sepela ka maoto) go ya go ye mpsha kudu (go fofa).
Pele ga maotwana, ditsela goba dienjene, batho ba be ba diriša maoto a bona a mabedi.
Mohuta wa kgale kudu wa dipalangwa ke go sepela ka maoto. Ka nywaga ye dikete, batho ba Afrika Borwa ba be ba sepela ka maoto gohle. Ba be ba sepela go ga meetse, go tsoma, go etela ba lapa le go hudugela nageng ye mpsha ge ba nyaka mafulo goba dibjalo tše kaone.
- Go sepela ka maoto ke mahala gomme ga go nyake mafura.
- Batho ba be ba rwala merwalo dihlogong, mekokotlong goba magetleng.
- Maeto a matelele ka maoto a be a tšea matšatši a mantši.
Speaker notes
Gatelela gore go sepela ka maoto e sa dutše e le tsela yeo batho ba bantši ba sepelago ka yona letšatši le letšatši, gaešita le gonabjale. E dire ya kgonthe: kgopela baithuti go nagana ka go sepela letšatši ka moka go fihla toropong ye e latelago, ntle le koloi le ntle le lebenkele tseleng. Se se ba thuša go kwešiša gore ke ka lebaka la eng tsela ye nngwe le ye nngwe ya go sepela ka lebelo e bego e le phetogo ye kgolo gakaakaa.
Batho ba ithutile go diriša diphoofolo tše maatla go ba rwala le go goga merwalo ye boima.
Batho ba thomile go diriša diphoofolo tše bjalo ka dikgomo, dipere le dipokolo. Kgomo ye maatla e be e kgona go goga morwalo o boima, gomme pere e be e kgona go rwala monamedi ka lebelo. Se se ra gore batho le dithoto di be di kgona go sepela kgole go feta kamoo motho a bego a ka sepela a nnoši.
- Dikgomo di be di nanya eupša di le maatla kudu - di lokela go goga.
- Dipere di be di na le lebelo - di lokela go namela le go rwala melaetša.
- Dipokolo le dimeila di be di rwala merwalo ditseleng tše thata.
Speaker notes
Šupa phapano yeo baithuti ba swanetšego go e lemoga thutong ye ka moka: mehuta ye mengwe ya dipalangwa e maatla eupša e nanya (dikgomo), ye mengwe e na le lebelo eupša e rwala tše nnyane (dipere). Botsisa gore ke phoofolo efe yeo ba bego ba tla e kgetha go rwala morwalo o boima wa mabele, le gore ke efe go rwala molaetša wa potlako. Se se aga kgopolo ya gore mohuta o mongwe le o mongwe o mofsa wa dipalangwa o be o rarolla bothata bjo bo itšego.
Ge batho ba kopantše maotwana le dikgomo, ba be ba kgona go rwala malapa ka moka le dilo tša bona ka moka.
Koloi ya dikgomo e be e le koloi ye kgolo ya kota yeo e nago le maotwana, e gogwa ke sehlopha sa dikgomo. Dikoloi di be di kgona go rwala merwalo ye boima sebaka se setelele. Nakong ya Leeto le Legolo (Great Trek) ka bo-1830 le bo-1840, malapa a Ma-Voortrekker a be a laela dikoloi tša dikgomo gomme a sepela go tsena ka gare ga naga, a putla dithaba le dinoka.
- Sehlopha sa dikgomo tše dintši se be se goga koloi e tee ye boima.
- Dikoloi di be di sepela ka go nanya, dikhilomithara tše mmalwa fela ka letšatši.
- Go be go se na ditsela tša thara - go be go na le ditselana tše thata le naga ye bulegilego fela.
Speaker notes
Koloi ya dikgomo ke mohlala o mobotse wa go kopanya dikgopolo tše pedi - leotwana le maatla a diphoofolo - go dira selo se sekaone go feta se sengwe le se sengwe se le noši. Ela hloko Leeto le Legolo bjalo ka tiragalo ya kgonthe ya Afrika Borwa moo dikoloi tša dikgomo di bego di le bohlokwa. E boloke e le ye e swanelago mengwaga ya baithuti gomme e le bonolo: mo re šetše ka dipalangwa, koloi, le kamoo e bego e nanya ka gona, e sego dipolotiki tše dikgolo tša Leeto. [SME: netefatša tsela ye o e ratago ya go hlalosa Leeto le Legolo go Mphato wa 4.]
Toropong ye e tletšego batho ya Durban, batho ba be ba namela dikoloana tša maotwana a mabedi tšeo di gogwago ke motho yo a kitimago.
Rickshaw ke koloana ye boima bja fase ya maotwana a mabedi yeo e rwalago monamedi o tee goba ba babedi gomme e gogwa ke motho ka maoto. Di-rickshaw di ile tša tuma bjalo ka tsela ya go sepela go dikologa Durban nywageng ye e fetago lekgolo ye e fetilego. Bagogi ba di-rickshaw ba be ba apara dikefa tše ditelele tša mmala le mesebetši ya dipheta, gomme o sa kgona go ba bona lebopong la lewatle la Durban lehono.
- Di-rickshaw di be di lokela maeto a makopana toropong ye e tletšego.
- Mogogi o be a kitima ka maoto, ka fao e be e le mošomo o thata kudu.
- Lehono di-rickshaw tša Durban gagolo ke tša boithabišo le tša baeti.
Speaker notes
Slaete ye e tliša mohuta wa dipalangwa wo o itšego wa Afrika Borwa woo baithuti ba KwaZulu-Natal ba ka bego ba o bone. E swara ka šedi: go goga rickshaw e be e le mošomo o thata kudu, wa moputso o monyane, gomme lehono di-rickshaw di bolokwa bjalo ka setšo se se motlotlo le sengwe se se gogelago baeti. Botsisa baithuti gore ke ka lebaka la eng rickshaw e be e swanela toropo ye e tletšego eupša e sego leeto le letelele la go putla naga.
Diterene tša muši di be di kgona go goga merwalo ye megolo ka lebelo go feta phoofolo efe goba efe.
Terene ke mothaladi wa dikoloi tšeo di sepelago godimo ga ditshipi (rails) tša tshipi gomme kgale e be e gogwa ke enjene ya muši. Mothaladi wa mathomo wa seporo wa Afrika Borwa o butšwe ka 26 Juni 1860, magareng ga Durban le the Point (boemakepe). La mathomo, dithoto le batho ba be ba kgona go sepela ka lebelo godimo ga ditshipi go e na le go sepela ka go nanya ka koloi ya dikgomo.
- Diterene di be di sepela godimo ga ditshipi, ka fao di be di sa kgomarele leraga.
- Enjene e tee ya muši e be e kgona go goga dikoloi tše dintši tše boima ka nako e tee.
- Diterene di be di na le lebelo kudu go feta koloi ya dikgomo.
Speaker notes
Tsepamiša letšatšikgwedi: 26 Juni 1860, Durban go ya the Point. Hlalosa gore 'the Point' ke boemakepe, ka fao mothaladi wo o mokopana o be o kgokaganya dikepe le toropo. Gatelela phetogo ya lebelo le morwalo ge o bapetša le koloi ya dikgomo ya dislaete tše di fetilego. Ye ke lefelo le lebotse la go thala phetogo letlapeng: koloi ya dikgomo (e nanyago) ke moka terene (ya lebelo).
Ge ditaamane le gauta di hweditšwe, diporo di agilwe go ya kgole ka gare ga naga.
Ka morago ga ge ditaamane di hweditšwe kua Kimberley (1867) le gauta kgauswi le Johannesburg (1886), batho ba dikete ba be ba nyaka go hudugela ka gare ga naga, gomme dithoto tše boima di be di swanetše go fihla meepong le maemakepeng. Diporo di godile ka lebelo. Mothaladi wo o tšwago Durban go ya Pietermaritzburg o feditšwe ka 1880, o kgokaganya lebopo le ditoropo tše kgole ka gare ga naga.
- Diporo di kgokagantše maemakepe le meepo le ditoropokgolo.
- Diterene di be di rwala malahla, metšhene, dijo le banamedi.
- Ditoropo tše difsa le diteišene di godile go bapa le methaladi ya diporo.
Speaker notes
Hlalosa sesosa le sephetho ka bonolo: ditaamane le gauta tša bohlokwa di file batho lebaka le maatla la go aga diporo go tsena ka gare ga naga, gomme diporo tšona di thušitše ditoropo le ditoropokgolo go gola. Boloka matšatšikgwedi a mabedi a le boima bja fase (1867 ditaamane, 1886 gauta) - taba ye bohlokwa ya dipalangwa ke 1880 ya mothaladi wa Durban go ya Pietermaritzburg. Botsisa: ke ka lebaka la eng meepo e nyaka seporo?
Koloi yeo e bego e sepela ka boyona, ntle le pere ya go e goga, e ile ya makatša bohle.
Koloi ya motoro e hlamilwe kua Germany mafelelong a bo-1800. Ye nngwe ya dikoloi tša mathomo mo Afrika Borwa e be e le Benz Velo ye nnyane, ye e otletšwego kua Berea Park kua Pretoria ka 1897. Batho ba be ba e bitša 'koloi ye e se nago pere' ka gobane e be e sepela ka boyona, ntle le phoofolo ya go e goga.
- Dikoloi tša mathomo di be di nanya, di na le lešata gomme gantši di be di senyega.
- Go be go na le ditsela tša thara tše mmalwa kudu mathomong.
- Ka 1912 koloi e be e tšea matšatši a mmalwa go tloga Johannesburg go ya Durban.
Speaker notes
Beakanya boemo: dikoloi tša mathomo kudu e be e le selo se se sa tlwaelegago, e sego selo seo batho ba bantši ba bego ba na le sona. Benz Velo ya 1897 kua Pretoria ke 'ya mathomo' ye botse ya go e gopola. Diriša ntlha ya 1912 ya go tloga Johannesburg go ya Durban go bontšha kamoo ditsela tša mathomo di bego di le mpe ka gona - leeto leo lehono le tšeago diiri tše mmalwa ka nako yeo le be le tšea matšatši. [SME: ntlha ya Benz Velo ya 1897 / Berea Park e tšwa methopong ya musiamo (Ditsong), e sego sengwalweng sa SAHO - hle netefatša pele ga tšweletšo.]
Lehono bontši bja ba-Afrika Borwa ba sepela ditseleng, ka dinamelwa tše dintši tša mehutahuta.
Ka nako, ditsela tša thara di agilwe naga ka bophara, gomme mehuta ye mentši ya dinamelwa e tšweletše. Lehono batho ba sepela ka dikoloi, dipese, dilori, dithuthuthu, dipaesekele le dithekisi tša dikombi. Ba-Afrika Borwa ba bantši ba diriša dipalangwa tša setšhaba le dithekisi go ya sekolong le mošomong letšatši le letšatši.
- Dilori di rwala dithoto go ya mabenkeleng go ralala naga ka moka.
- Dipese le dithekisi tša dikombi di rwala banamedi ba bantši ka nako e tee.
- Dipaesekele le go sepela ka maoto di sa dutše di le bohlokwa maetong a makopana.
Speaker notes
Kgokaganya histori le maphelo a baithuti. Šupa gore thekisi ya kombi ke ye nngwe ya ditsela tše di tlwaelegilego kudu tšeo ba-Afrika Borwa ba sepelago ka tšona lehono. Kgopela klase go bolela mohuta o mongwe le o mongwe wa dipalangwa tša tseleng tšeo ba di bonego ge ba eya sekolong. Se se dira gore kanegelo ye telele ya dipalangwa e kwagale e le ya kgonthe le ya bjale.
Tsela ye mpsha kudu ya go sepela ga e kgome fase le gatee.
Sefofane ke tsela ye e nago le lebelo kudu ya go sepela sebaka se setelele. Go fofa ga mathomo ga sefofane se se nago le enjene mo Afrika Borwa go dirilwe ke Albert Kimmerling kua Nahoon, kgauswi le East London, ka 28 Disemere 1909. Sefofane sa gagwe sa mathomo se fofile fela dimithara tše mmalwa ka godimo ga fase, eupša e bile mathomo a go fofa mo nageng ya gaborena.
- Difofane tša mathomo di be di le nnyane, boima bja fase gomme di dirilwe ka kota le lešela.
- Difofane di kgona go putla naga ka moka ka diiri tše mmalwa.
- Lehono difofane tše dikgolo tša jete di rwala banamedi ba makgolo magareng ga ditoropokgolo.
Speaker notes
Ye ke mafelelo a leeto la rena go ralala mehuta ya dipalangwa, go tloga go ye e nanyago kudu (go sepela ka maoto) go ya go ye e nago le lebelo kudu (go fofa). Tsepamiša ntlha: Albert Kimmerling, kgauswi le East London, 28 Disemere 1909. Ela hloko gore sefofane sa gagwe se rotogile fela dimithara tše mmalwa - go fofela godimo mo gonnyane ge go bapetšwa le difofane tša jete tša lehono - gore baithuti ba bone kamoo go fofa go godilego ka gona go tloga ka nako yeo.
- Long ago Batho ba sepela ka maoto gohle
- Later Dikgomo, dipere le dipokolo di thuša go rwala merwalo
- 1830s Dikoloi tša dikgomo di sepela kgole nakong ya Leeto le Legolo
- 1860 Seporo sa mathomo: Durban go ya the Point
- 1880 Seporo se fihla Pietermaritzburg
- 1897 Ye nngwe ya dikoloi tša mathomo tša motoro, kua Pretoria
- 1909 Go fofa ga mathomo ga sefofane, kgauswi le East London
Speaker notes
Diriša slaete ye go boeletša kanegelo ka moka ka tatelano. Bala kgato ye nngwe le ye nngwe godimo le klase gomme o ba kgopele go lemoga mokgwa: mohuta o mongwe le o mongwe o mofsa wa dipalangwa gantši o be o na le lebelo, goba o kgona go rwala tše dintši, go feta wo o fetilego. Kgopela baithuti go šupa phetogo ye kgolo kudu - ba bantši ba tla re terene goba sefofane.
Dipalangwa tše kaone ga se tša fo sepediša batho ka lebelo fela - di fetošitše kamoo ba phelago ka gona.
Maeto a lebelo
Maeto ao a kilego a tšea matšatši a mantši ka maoto goba ka koloi ya dikgomo a be a ka dirwa ka diiri.
Kgwebo le mešomo
Dithoto, dijo le bašomi ba be ba kgona go fihla meepong, dipolaseng, maemakepeng le mabenkeleng a kgole.
Ditoropo di a gola
Ditoropo tše difsa le ditoropokgolo di godile go bapa le methaladi ya diporo le ditsela.
Batho ba a kgokagana
Malapa le bagwera ba ba kgole ba be ba kgona go etelana le go romelana melaetša ka bonolo.
Speaker notes
Namiša thuto go tloga go 'eng' go ya go 'gona bjale ke eng'. Ntšha diphetho tša dipalangwa tše kaone: nako ye e bolokilwego, kgwebo ye e dirilwego bonolo, ditoropo tše di golago, le batho ba ba dulago ba kgokagane. Kgopela baithuti go fa mohlala o tee go tšwa lapeng la bona - na go na le motho yo a kilego a sepela sebaka se setelele ka terene, thekisi goba sefofane go etela ba leloko? Se se kgokaganya histori le phetogo le go tšwela pele maphelong a bona.
A re lekoleng mantšu a bohlokwa a thuto ya lehono.
- Dipalangwa - tsela yeo batho le dithoto di sepelago go tloga lefelong le lengwe go ya go le lengwe.
- Koloi ya dikgomo - koloi ya kota yeo e nago le maotwana, e gogwa ke sehlopha sa dikgomo.
- Rickshaw - koloana ye boima bja fase ya maotwana a mabedi yeo e gogwago ke motho.
- Seporo - mothaladi wa ditshipi tša tshipi tšeo diterene di sepelago godimo ga tšona.
- Sefofane - motšhene wa go fofa wo o nago le maphego le enjene.
Speaker notes
Diriša ye bjalo ka poeletšo ye e boletšwego ka lebelo pele ga dipotšišo. Bala lentšu le lengwe le le lengwe gomme o dumelele klase go goeletša goba go bontšha seo le se rago. Ge nako e dumela, kgopela baithuti go bea mantšu a mahlano ka tatelano yeo a tšweletšego ka yona historing (go sepela ka maoto ga se gwa lokeletšwa mo, eupša koloi ya dikgomo e tla pele ga seporo, gomme sefofane ke sa mafelelo).
Araba dipotšišo tše go bontšha seo o ithutilego sona ka dipalangwa go ralala nako.
Šoma o nnoši goba le molekane. Diriša dipolelo tše di feletšego.
Q. Bolela mekgwa ye meraro yeo batho ba Afrika Borwa ba bego ba sepela ka yona kgale, pele ga ge dikoloi di hlamilwe. (3 marks)
Q. Mothaladi wa mathomo wa seporo wa Afrika Borwa o butšwe kae le ka ngwaga ofe? (2 marks)
Q. Kgetha mohuta o tee wa dipalangwa go tšwa thutong gomme o hlalose kamoo o dirilego maphelo a batho a le bonolo. (5 marks)
Speaker notes
Diriša dipotšišo tše tharo bjalo ka mošomo o ngwadilwego goba poledišano ya klase. Dikarabo tše di šišinywago: (1) tše tharo dife goba dife go tšwa go sepela ka maoto, dikgomo/dipere/dipokolo, koloi ya dikgomo, rickshaw, terene - amogela dikarabo tše di kwagalago; (2) Durban go ya the Point, ka 1860; (3) amogela mohlala ofe goba ofe o hlalositšwego gabotse, mohlala diterene di be di rwala dithoto tše boima ka lebelo, goba dikoloi le dithekisi di dumeletše batho go sepela kgole go ya mošomong. Kabo ya maswao e latela dikarabo tše dikopana le tše ditelele tša mokgwa wa CAPS. Phetha ka go gopotša baithuti gore dipalangwa di sa dutše di fetoga lehono.
- Grade
- Grade 4
- Subject
- History
- CAPS topic
- Transport through time
- Resource type
- Presentation