Batho ba Afrika Borwa ba ne ba tloha sebakeng se seng ho ya ho se seng jwang mehleng ya kgale? A re tsamayeng ho tloha ho tsamaya ka maoto, ho ya diphoofolong, ho ya mabiding, litereneng, dikoloing le esita le marung.
Speaker notes
Amohela sehlopha. Botsa potso e potlakileng ya ho phahamisa: 'O fihlile sekolong jwang kajeno?' Bokella dikarabo tse seng kae (ka maoto, ka texi, ka koloi, ka bese). Hlalosa hore kajeno re sheba kamoo dipalangwang - tsela eo batho le thepa di tsamayang ka yona ho tloha sebakeng se seng ho ya ho se seng - di fetohileng ka teng nako e telele haholo Afrika Borwa. Bolela hore re tla latela pale ka tatellano, ho tloha mokgweng wa kgale ka ho fetisisa (ho tsamaya ka maoto) ho ya ho o motjha ka ho fetisisa (ho fofa).
Pele ho mabidi, ditsela kapa dienjine, batho ba ne ba sebedisa maoto a bona a mabedi.
Mofuta wa kgale ka ho fetisisa wa dipalangwang ke ho tsamaya ka maoto. Ka dilemo tse dikete, batho ba Afrika e ka boroa ba ne ba tsamaya ka maoto hohle. Ba ne ba tsamaya ho ya kga metsi, ho ya tsoma, ho etela ba lelapa le ho fallela naheng e ntjha ha ba hloka makhulo a betere kapa dijalo.
- Ho tsamaya ka maoto ho mahala mme ha ho hloke mafura.
- Batho ba ne ba jara mejaro hlohong, mokokotlong kapa mahetleng.
- Maeto a matelele ka maoto a ne a nka matsatsi a mangata.
Speaker notes
Hatisa hore ho tsamaya ka maoto e ntse e le tsela eo batho ba bangata ba tsamayang ka yona letsatsi le leng le le leng, esita le hona jwale. E etse ntho e utlwahalang: kopa baithuti ho nahana ka ho tsamaya ka maoto letsatsi lohle ho fihla toropong e latelang, ntle le koloi le ntle le lebenkele tseleng. Sena se ba thusa ho utlwa hore hobaneng tsela leha e le efe e potlakileng ya ho tsamaya e ne e le phetoho e kgolo hakaalo.
Batho ba ile ba ithuta ho sebedisa diphoofolo tse matla ho ba jara le ho hula mejaro e boima.
Batho ba ile ba qala ho sebedisa diphoofolo tse jwalo ka dikgomo, dipere le ditonki. Kgomo e matla e ne e ka hula mojaro o boima, mme pere e ne e ka jara mopalami ka potlako. Sena se ne se bolela hore batho le thepa di ka tsamaya bohole ho feta kamoo motho a ka tsamayang a le mong.
- Dikgomo di ne di le butle empa di le matla haholo - di loketse ho hula.
- Dipere di ne di potlaka ho feta - di loketse ho palama le ho tsamaisa melaetsa.
- Ditonki le dimeule di ne di jara mejaro ditseleng tse thata.
Speaker notes
Bontsha kgethelo eo baithuti ba lokelang ho e hlokomela thutong yohle ena: mefuta e meng ya dipalangwang e matla empa e butle (dikgomo), e meng e potlaka empa e jara hanyane (dipere). Botsa hore ke phoofolo efe eo ba ka e kgethang ho jara mojaro o boima wa poone, le hore ke efe ho tsamaisa molaetsa o potlakileng. Sena se aha kgopolo ya hore mofuta o mong le o mong o motjha wa dipalangwang o ne o rarolla bothata.
Ha batho ba kopanya mabidi le dikgomo, ba ne ba ka jara malapa a felletseng le thepa yohle ya bona.
Koloi ya dikgomo e ne e le koloi e kgolo ya patsi e nang le mabidi, e hulwang ke sehlopha sa dikgomo. Dikoloi tsena di ne di ka jara mejaro e boima sebaka se selelele. Nakong ya Great Trek (Leeto le Leholo) ka bo-1830 le bo-1840, malapa a Mavoortrekker a ile a lwesa dikoloi tsa dikgomo mme a tsamaya ka hare ho naha, a tshela dithaba le dinoka.
- Sehlopha sa dikgomo tse ngata se ne se hula koloi e le nngwe e boima.
- Dikoloi di ne di tsamaya butle, dikhilomithara tse seng kae feela ka letsatsi.
- Ho ne ho se na ditsela tsa tara - ho ne ho e-na le ditselana tse thata le naha e bulehileng feela.
Speaker notes
Koloi ya dikgomo ke mohlala o motle wa ho kopanya dikgopolo tse pedi - lebidi le matla a phoofolo - ho etsa ntho e betere ho feta e nngwe le e nngwe ya tsona ha e le nngwe. Hlokomela Great Trek (Leeto le Leholo) e le ketsahalo ya sebele ya Afrika Borwa moo dikoloi tsa dikgomo di neng di le bohlokwa. Boloka sena se loketse dilemo mme se le bonolo: sepheo mona ke dipalangwang, koloi, le kamoo e neng e tsamaya butle ka teng, eseng dipolotiki tse pharaletseng tsa Leeto. [SME: netefatsa tsela eo o e ratang ya ho hlalosa Great Trek bakeng sa Grade 4.]
Toropong e phathahaneng ya Durban, batho ba ne ba palama dikariki tse nang le mabidi a mabedi tse hulwang ke motho ya mathang.
Rikshaw ke kariki e bobebe e nang le mabidi a mabedi e jarang bapalami ba le mong kapa ba babedi mme e hulwa ke motho ka maoto. Dirikshaw di ile tsa fetoha tsela e tummeng ya ho tsamaya Durban dilemo tse fetang lekgolo tse fetileng. Bahuli ba dirikshaw ba ne ba rwala dikakape tse telele tse mebalabala le dikgabiso tsa dibiedi, mme o sa ntse o ka ba bona lebopong la lewatle la Durban kajeno.
- Dirikshaw di ne di loketse maeto a makgutshwane toropong e tletseng batho.
- Mohuli o ne a matha ka maoto, kahoo e ne e le mosebetsi o boima haholo.
- Kajeno dirikshaw tsa Durban hangata ke tsa boithabiso le tsa baeti.
Speaker notes
Selaete sena se tlisa mofuta o ikgethang wa dipalangwang wa Afrika Borwa oo baithuti ba KwaZulu-Natal ba ka bang ba o bone. Se sebetse ka kelohloko: ho hula rikshaw e ne e le mosebetsi o boima haholo, o lefang hanyane, mme kajeno dirikshaw di bolokwa e le moetlo o motlotlo wa setso le sehohelo sa baeti. Botsa baithuti hore hobaneng rikshaw e ne e loketse toropo e phathahaneng empa eseng leeto le lelele ho pholletsa le naha.
Literene tsa mouwane di ne di ka hula mejaro e meholo ka potlako ho feta phoofolo efe kapa efe.
Terene ke mola wa dikoloi o tsamayang hodima mesarelo ya tshepe mme mehleng ya kgale o ne o hulwa ke enjine ya mouwane. Mola wa pele wa seporo wa Afrika Borwa o ile wa bulwa ka la 26 June 1860, pakeng tsa Durban le the Point (boemakepe). Ka lekgetlo la pele, thepa le batho ba ne ba ka tsamaya ka potlako hodima diporo ho e-na le ho tsamaya butle ka koloi.
- Literene di ne di tsamaya hodima diporo, kahoo di ne di sa kgomarele seretseng.
- Enjine e le nngwe ya mouwane e ne e ka hula dikoloi tse ngata tse boima ka nako e le nngwe.
- Literene di ne di potlaka haholo ho feta koloi ya dikgomo.
Speaker notes
Tiisa letsatsi: 26 June 1860, Durban ho ya the Point. Hlalosa hore 'the Point' ke boemakepe, kahoo mola ona o mokgutshwane o ne o hokahanya dikepe le toropo. Hatisa tlolo ya lebelo le mojaro ha ho bapiswa le koloi ya dikgomo diselaeteng tse fetileng. Sena ke sebaka se setle sa ho taka phetoho letlapeng: koloi (butle) ebe terene (potlako).
Ha ho se ho fumanwe ditaemane le kgauta, diporo di ile tsa hahwa hole ka hare ho naha.
Kamora ha ho fumanwe ditaemane Kimberley (1867) le kgauta haufi le Johannesburg (1886), batho ba dikete ba ne ba hloka ho fallela ka hare ho naha, mme thepa e boima e ne e tlameha ho fihla merafong le boemakepeng. Diporo di ile tsa hola ka potlako. Mola o tswang Durban ho ya Pietermaritzburg o ile wa phethwa ka 1880, o hokahanya lebopo la lewatle le ditoropo tse ka hare ho naha.
- Diporo di ne di hokahanya boemakepe le merafo le ditoropo.
- Literene di ne di tsamaisa mashala, mechine, dijo le bapalami.
- Ditoropo tse ntjha le diteishene di ile tsa hola pela mela ya seporo.
Speaker notes
Hlalosa sesosa le phello ka bonolo: ditaemane le kgauta tsa bohlokwa di ile tsa fa batho lebaka le matla la ho haha diporo hole ka hare ho naha, mme diporo tsona di ile tsa thusa ditoropo le ditoropo tse kgolo ho hola. Boloka matsatsi ana a mabedi a le bobebe (1867 ditaemane, 1886 kgauta) - ntlha ya bohlokwa ya dipalangwang ke 1880 bakeng sa mola wa Durban ho ya Pietermaritzburg. Botsa: hobaneng morafo o ka hloka seporo?
Koloi e neng e itsamaisa ka bo yona, e se na pere ya ho e hula, e ile ya makatsa bohle.
Koloi ya enjine e ile ya qapuwa Jeremane bofelong ba bo-1800. E nngwe ya dikoloi tsa pele Afrika Borwa e ne e le Benz Velo e nyane, e neng e kganne Berea Park Pretoria ka 1897. Batho ba ne ba e bitsa 'koloi e senang pere' hobane e ne e itsamaisa, ntle le phoofolo ya ho e hula.
- Dikoloi tsa pele di ne di le butle, di le lerata mme hangata di senyeha.
- Qalong ho ne ho e-na le ditsela tse seng kae haholo tsa tara.
- Ka 1912 koloi e ne e nka matsatsi a mmalwa ho tloha Johannesburg ho ya Durban.
Speaker notes
Beha boemo: dikoloi tsa pele ka ho fetisisa e ne e le ntho e sa tlwaelehang, eseng ntho eo batho ba bangata ba neng ba e-na le yona. Benz Velo ya 1897 Pretoria ke 'ntho ya pele' e ntle ho e hopola. Sebedisa dintlha tsa 1912 tsa Johannesburg ho ya Durban ho bontsha kamoo ditsela tsa pele di neng di le mpe ka teng - leeto le nkang dihora tse seng kae kajeno le ne le nka matsatsi. [SME: dintlha tsa Benz Velo ya 1897 / Berea Park di nkuwe mehloding ya musiamo (Ditsong), eseng sengolweng sa SAHO - ka kopo netefatsa pele ho tlhahiso.]
Kajeno bongata ba Maafrika Borwa ba tsamaya ditseleng, ka dipalangwang tse ngata tse fapaneng.
Ha nako e ntse e feta, ditsela tsa tara di ile tsa hahwa naheng yohle, mme mefuta e mengata ya dipalangwang ya hlaha. Kajeno batho ba tsamaya ka dikoloi, dibese, diteraka, dithuthuthu, dibaesekele le ditexi tsa dikombi. Maafrika Borwa a mangata a sebedisa dipalangwang tsa setjhaba le ditexi ho ya sekolong le mosebetsing letsatsi le leng le le leng.
- Diteraka di tsamaisa thepa mabenkeleng naheng yohle.
- Dibese le ditexi tsa dikombi di jara bapalami ba bangata ka nako e le nngwe.
- Dibaesekele le ho tsamaya ka maoto di ntse di le bohlokwa bakeng sa maeto a makgutshwane.
Speaker notes
Hokahanya histori le maphelo a baithuti. Bontsha hore texi ya kombi ke e nngwe ya ditsela tse atileng ka ho fetisisa tseo Maafrika Borwa a tsamayang ka tsona kajeno. Kopa sehlopha ho bolela mofuta o mong le o mong wa dipalangwang tsa tsela oo ba o boneng tseleng ya ho ya sekolong. Sena se etsa hore pale e telele ya dipalangwang e utlwahale e le ya sebele le ya nako ya jwale.
Tsela e ntjha ka ho fetisisa ya ho tsamaya ha e ame fatshe le hanyane.
Sefofane ke tsela e potlakileng ka ho fetisisa ya ho tsamaya sebaka se selelele. Ho fofa ha pele ka sefofane se nang le enjine Afrika Borwa ho ile ha etswa ke Albert Kimmerling Nahoon, haufi le East London, ka la 28 December 1909. Sefofane sa hae sa pele se ne se fofa dimithara tse seng kae feela hodima fatshe, empa e ne e le qalo ya ho fofa naheng ya rona.
- Difofane tsa pele di ne di le nyane, di le bobebe mme di entswe ka patsi le lesela.
- Difofane di ka tshela naha yohle ka dihora tse seng kae.
- Kajeno difofane tse kgolo (dijete) di tsamaisa bapalami ba makgolo pakeng tsa ditoropo tse kgolo.
Speaker notes
Ena ke pheletso ya leeto la rona ka mefuta ya dipalangwang, ho tloha ho e butle ka ho fetisisa (ho tsamaya ka maoto) ho ya ho e potlakileng ka ho fetisisa (ho fofa). Tiisa ntlha: Albert Kimmerling, haufi le East London, 28 December 1909. Hlokomela hore sefofane sa hae se ile sa phahama dimithara tse seng kae feela - tlolo e nyane haholo ha e bapiswa le dijete tsa kajeno - kahoo baithuti ba bona kamoo ho fofa ho holileng ka teng ho tloha ka nako eo.
- Long ago Batho ba tsamaya ka maoto hohle
- Later Dikgomo, dipere le ditonki di thusa ho jara mejaro
- 1830s Dikoloi tsa dikgomo di tsamaya hole nakong ya Great Trek
- 1860 Seporo sa pele: Durban ho ya the Point
- 1880 Seporo se fihla Pietermaritzburg
- 1897 E nngwe ya dikoloi tsa pele tsa enjine, Pretoria
- 1909 Ho fofa ha pele ka sefofane, haufi le East London
Speaker notes
Sebedisa selaete sena ho boela ho hlahloba pale yohle ka tatellano. Bala mohato o mong le o mong ka lentswe le phahameng le sehlopha mme o ba kope ho hlokomela mokgwa: mofuta o mong le o mong o motjha wa dipalangwang hangata o ne o potlaka, kapa o ka jara ho feta, o o fetileng. Kopa baithuti ho supa phetoho e kgolo ka ho fetisisa - ba bangata ba tla re ke terene kapa sefofane.
Dipalangwang tse betere ha di a ka tsa tsamaisa batho ka potlako feela - di ile tsa fetola kamoo ba phelang ka teng.
Maeto a potlakileng
Maeto a neng a nka matsatsi a mangata ka maoto kapa ka koloi a ne a ka etswa ka dihora.
Kgwebo le mesebetsi
Thepa, dijo le basebetsi ba ne ba ka fihla merafong, dipolasing, boemakepeng le mabenkeleng a hole.
Ditoropo di a hola
Ditoropo tse ntjha le ditoropo tse kgolo di ile tsa hola pela mela ya seporo le ditsela.
Batho ba a kopana
Malapa le metswalle e leng hole di ne di ka etelana le ho romellana melaetsa habonolo.
Speaker notes
Phahamisa thuto ho tloha ho 'eng' ho ya ho 'jwale ke eng'. Ntsha diphello tsa dipalangwang tse betere: nako e bolokehileng, kgwebo e nolofalitsweng, ditoropo tse holang, le batho ba dulang ba kopane. Kopa baithuti ho fana ka mohlala o le mong ho tswa lelapeng la bona - na ho na le ya kileng a tsamaya sebaka se selelele ka terene, texi kapa sefofane ho etela beng ka bona? Sena se hokahanya histori le phetoho le tswellopele maphelong a bona.
A re hlahlobeng mantswe a bohlokwa a tswang thutong ya kajeno.
- Dipalangwang - tsela eo batho le thepa di tsamayang ka yona ho tloha sebakeng se seng ho ya ho se seng.
- Koloi ya dikgomo - koloi ya patsi e nang le mabidi, e hulwang ke sehlopha sa dikgomo.
- Rikshaw - kariki e bobebe e nang le mabidi a mabedi e hulwang ke motho.
- Seporo - tsela ya diporo tsa tshepe eo literene di tsamayang hodima yona.
- Sefofane - mochine o fofang o nang le mapheo le enjine.
Speaker notes
Sebedisa sena e le tlhahlobo e potlakileng ya molomo pele ho dipotso. Bala lentswe le leng le le leng mme o dumelle sehlopha ho hoeletsa kapa ho bontsha hore le bolelang. Ha nako e lumela, kopa baithuti ho beha mantswe ana a mahlano ka tatellano eo a hlahileng ka yona historing (ho tsamaya ka maoto ha ho a kenngwa mona, empa koloi ya dikgomo e tla pele ho seporo, mme sefofane se qetela).
Araba dipotso tsena ho bontsha seo o ithutileng sona ka dipalangwang ho theosa le nako.
Sebetsa o le mong kapa le molekane. Sebedisa dipolelo tse felletseng.
Q. Bolela ditsela tse tharo tseo batho ba Afrika Borwa ba neng ba tsamaya ka tsona mehleng ya kgale, pele ho qapuwa dikoloi. (3 marks)
Q. Mola wa pele wa seporo wa Afrika Borwa o ile wa bulwa kae le ka selemo sefe? (2 marks)
Q. Kgetha mofuta o le mong wa dipalangwang thutong mme o hlalose kamoo o ileng wa nolofatsa maphelo a batho ka teng. (5 marks)
Speaker notes
Sebedisa dipotso tse tharo e le mosebetsi o ngotsweng kapa puisano ya phaphosi. Dikarabo tse sisintsweng: (1) tse tharo life kapa life ho tsamaya ka maoto, dikgomo/dipere/ditonki, koloi ya dikgomo, rikshaw, terene - amohela dikarabo tse utlwahalang; (2) Durban ho ya the Point, ka 1860; (3) amohela mohlala o mong le o mong o hlalositsweng hantle, mohlala literene di ne di tsamaisa thepa e boima ka potlako, kapa dikoloi le ditexi di ne di dumella batho ho tsamaya sebaka se selelele ho ya mosebetsing. Kabo ya dintlha e latela dikarabo tse khutshwane le tse atolositsweng tsa mokgwa wa CAPS. Qetela ka ho hopotsa baithuti hore dipalangwang di ntse di fetoha le kajeno.
- Grade
- Grade 4
- Subject
- History
- CAPS topic
- Transport through time
- Resource type
- Presentation