Ka moo baagi ba tlwaelegileng kwa United States ba neng ba lwantsha kgethologanyo (segregation) magareng ga bo-1950 le bo-1970 - le se ntwa ya bone e neng e e tshwana ka sone le ya Aforika Borwa.
Speaker notes
Simolola ka go tlhalosa baagi (civil society): ditlhopha tse di rulaganeng tsa baagi - dikereke, mekgatlho ya baithuti, diyunione, le mekgatlho ya baagi - tse di dirang ka boikemelo go tswa mo pusong go batla phetogo. Yunite e e sekaseka metsamao e mebedi ya Amerika e e golaganeng: Motsamao wa Ditshwanelo tsa Selegae (mo e ka nnang 1954-1965) le Motsamao wa Maatla a Bantsho o o tlhogileng mo go one. Baya potso e kgolo ya thuto: fa boipelaetso jo bo nang le kagiso, jo bo latelang molao, bo kgatlhanngwa ke thubakanyo le tiego, metsamao e arabela jang? Bontsha gore re tla nna re bapisa le ntwa kgatlhanong le tlhaolele (apartheid) e baithuti ba setseng ba e itse.
Mo e ka nnang lekgolo la dingwaga morago ga go fela ga bokgoba, melao ya 'Jim Crow' e ne e boloka Maamerika a bantsho a kgaogantswe e bile a sa lekalekane.
Bokgoba bo ne jwa fedisiwa ka 1865, mme go tloga ka bo-1870 dinaga tse dintsi tsa Borwa di ne tsa dumela melao ya Jim Crow e e neng e patelela kgethologanyo ya semorafe mo dikolong, mo dinamelweng, mo direseterenteng le mo mafelong a phatlalatsa. Molato wa Kgotlatshekelokgolo wa 1896 Plessy v. Ferguson o ne o letla mafelo a a 'kgaogantsweng mme a lekalekana' - mme mo boammaaruring a ne a kgaogantswe e bile a sa lekalekane le gotlhelele.
- Baagi ba bantsho ba ne ba lebana le diteko tsa go itse go bala le makgetho a boukelo a a neng a diretswe go ba gana tetla ya go tlhopha.
- Thubakanyo ya semorafe, go akaretsa go bolawa (lynching), e ne e dirisiwa go patelela bogolo jwa basweu.
- Papiso: fela jaaka kgethologanyo ya Aforika Borwa pele ga 1948, semorafe sa Amerika se ne se le semolao, se rulagane e bile se le sa letsatsi le letsatsi.
Speaker notes
Gata papiso e e tlhamaletseng le Aforika Borwa: 'go kgaogana mme go lekalekana' kwa Amerika go ne go tshwana le kgopolo e tlhaolele e neng e tla e rulaganya morago. Gatelela gore kgethologanyo mo Borwa jwa Amerika e ne e tshegediwa ke molao (de jure) kwa Borwa le ke ngwao (de facto) kwa Bokone. Bokamorago jo bo tlhalosa gore ke ka ntlha yang motsamao o ne o simolola ka go lebisa metsi mo ditsamaisong tsa semolao tsa kgethologanyo. Ela tlhoko gore Amerika e ne e na le molaotheo o o kwadilweng le dikgotlatshekelo, tse di neng tsa naya batlhatlheledi tsela ya semolao e Maaforika Borwa a neng a se na yona thata.
Ka 17 Motsheganong 1954 Kgotlatshekelokgolo ya Amerika e ne ya atlhola gore dikolo tsa phatlalatsa tse di kgaogantsweng di kgatlhanong le molaotheo.
National Association for the Advancement of Colored People (NAACP), e dirisa babueledi ba ba jaaka Thurgood Marshall, e ne ya lwantsha kgethologanyo ya dikolo mo kgotlatshekelong. Mo molatong wa Brown v. Board of Education Kgotlatshekelo ka botlhe ya menola 'go kgaogana mme go lekalekana' mo thutong, ya atlhola gore go ithuta ka go kgaogana ka botlhago ga go a lekalekana.
- Katlholo e ne ya naya motsamao maatla a semolao le taolo ya boitsholo.
- Dinaga tse dintsi tsa Borwa di ne tsa gana, mme go fedisa kgethologanyo go ne go le bonya e bile go ganediwa thata.
- Ka 1957 masole a mmuso a ne a romelwa kwa Little Rock, Arkansas, go sireletsa baithuti ba le robongwe ba bantsho ba tsena mo sekolong se segolwane sa basweu.
Speaker notes
Gatelela gore motsamao o ne o dira ka matlhakore a mabedi ka nako e le nngwe: dikgotlatshekelo le mebila. Brown e ne e le phenyo ya semolao, mme katlholo ya kgotlatshekelo e le nosi e ne ya se ka ya fetola botshelo jwa letsatsi le letsatsi - kganetso ya basweu ('massive resistance') e ne ya bontsha gore melao e ne e tlhoka tiro ya bontsi kwa morago. Little Rock ke sekai se se bonalang sa gore mmuso o ne o tshwanetse go dira go le kae go patelela taelo ya kgotlatshekelo. Kgotlhang e magareng ga maano a semolao le a bontsi e tsamaya mo yuniteng yotlhe.
Go tshwarwa ga Rosa Parks go ne ga tsosa boikganetso jwa malatsi a le 381 jo bo dirileng gore boipelaetso jwa bontsi jo bo se nang thubakanyo bo nne maatla a bosetšhaba.
Ka 1 Sedimonthole 1955 Rosa Parks o ne a tshwarwa kwa Montgomery, Alabama, ka ntlha ya go gana go fa monamedi wa mosweu setulo sa gagwe sa bese. Setšhaba sa bantsho se ne sa arabela ka go ikganela dibese tsa toropo go feta ngwaga, se tsamaya ka dinao le go abelana dikoloi. Moruti yo monnye, Dr Martin Luther King Jr, o ne a tlhophiwa go etelela pele letsholo.
- Boikganetso bo ne jwa utlwisa khamphani ya dibese botlhoko mo tsa madi mme jwa ngoka tlhokomelo ya bosetšhaba.
- Kwa bokhutlong jwa 1956 Kgotlatshekelokgolo e ne ya atlhola gore kgethologanyo ya dibese kwa Montgomery e kgatlhanong le molaotheo.
- Bo ne jwa tlhoma King jaaka moeteledipele mme jwa supa maatla a tiro ya bontsi e e itshwereng, e e senang thubakanyo.
Speaker notes
Tlhalosa gore ke ka ntlha yang Montgomery e le botlhokwa jaaka phetogo: e ne ya suta ntwa go tswa mo dikgotlatshekelong go ya mo baaging. Ela tlhoko gore Parks e ne e le motlhatlheledi wa NAACP yo o nang le maitemogelo, e seng fela monamedi yo o lapileng - go ema ga gagwe go ne go theilwe mo dintlheng le go rulagane. Katlego ya boikganetso e ne e ithekgile ka boitatolo jwa batho ba ba tlwaelegileng go feta ngwaga. Gata papiso le boikganetso jwa dibese jwa Aforika Borwa (Alexandra 1957) le Defiance Campaign - maano a a tshwanang a kgatelelo ya ikonomi le maitshwaro a bontsi.
Ba tlhotlhelediwa ke Gandhi le kereke ya bantsho, batlhatlheledi ba ne ba dirisa tiro e e tlhamaletseng, e e nang le kagiso, e e itshwereng go senola tshiamololo.
Ditulo (Sit-ins)
Go tloga ka 1960, baithuti ba ne ba nna mo mafelong a dijo a 'basweu fela', ba simolola kwa Greensboro, North Carolina.
Freedom Rides
Ka 1961 banamedi ba merafe e e tswakaneng ba ne ba lwantsha kgethologanyo mo dibeseng tsa magareng ga dinaga, ba lebana le thubakanyo ya bontsintsi.
Mekgibi le boikganetso
Mekgatlho e e jaaka SCLC le SNCC e ne ya etelela pele mekgibi, matsholo a ditlhopho le boikganetso jwa ikonomi.
Speaker notes
Manolla filosofi: go se nne le thubakanyo e ne e le boitlamo jwa boitsholo le leano ka bobedi. Ka go nna le kagiso fa ba tlhaselwa, baipelaetsi ba ne ba fenya kutlwelobotlhoko ya setšhaba mme ba senola bosetlhogo jwa kgethologanyo - bogolo mo thelebishineng. Tsenya mekgatlho e botlhokwa: SCLC (Southern Christian Leadership Conference, King), SNCC (Student Nonviolent Coordinating Committee) le CORE (Congress of Racial Equality). Gatelela seabe se segolo sa bašwa le baithuti - ntlha ya papiso le metsamao ya baithuti ya Aforika Borwa moragonyana mo yuniteng.
Ditshwantsho tsa dintša tsa mapodisi le dithapo tsa metsi tse di lebisitsweng go baipelaetsi ba ba nang le kagiso di ne tsa tshosa lefatshe.
Ka 1963 SCLC e ne ya lebisa mo Birmingham, Alabama, nngwe ya ditoropo tse di kgethologantsweng thata kwa US. Fa mapodisi a dirisa dintša le dithapo tsa metsi a a nang le kgatelelo e kgolo kgatlhanong le bakgibi - go akaretsa bana - dikhamera tsa thelebishini di ne tsa isa ditshwantsho go ralala Amerika le lefatshe, di aga kgatelelo mo pusong ya mmuso gore e tsee kgato.
- King o ne a tsenngwa mo kgolegelong mme a kwala lekwalo la gagwe le le itsegeng la 'Letter from Birmingham Jail' a sireletsa tiro e e tlhamaletseng.
- Bobegakgang bo ne jwa dira gore tshiamololo ya selegae e nne kgang ya bosetšhaba le ya boditšhabatšhaba.
- Kgalefo ya setšhaba e ne ya thusa go kgothaletsa Mopresidente Kennedy go tlhagisa molao wa ditshwanelo tsa selegae.
Speaker notes
Lebisa tlhokomelo mo seabeng sa bobegakgang jaaka sebetsa sa baagi. Motsamao o ne o batla ka boomo kgotlhang mo mafelong a karabo e e nang le thubakanyo e neng e tla tshwarwa mo khamereng, o fetola kgatelelo ya selegae go nna kgatelelo ya sepolotiki ya bosetšhaba. Bala kgotsa tlhalosa mola go tswa mo 'Letter from Birmingham Jail' ka tshwanelo ya boitsholo ya go se ikobele melao e e sa siamang. Bapisa le ka moo ditshwantsho tsa Sharpeville (1960) le moragonyana Soweto (1976) di neng tsa tsosa kgopolo ya lefatshe kgatlhanong le tlhaolele.
Mo e ka nnang batho ba 250,000 ba ne ba phuthega ka kagiso kwa Lincoln Memorial go batla ditiro le kgololosego.
Ke na le toro ya gore bana ba me ba banne ba babotlana ka letsatsi lengwe ba tla tshela mo setšhabeng se mo go sone ba se nkeng ba atlholwa ka mmala wa letlalo la bone mme ba atlholwe ka botho jwa maitsholo a bone. Dr Martin Luther King Jr, Washington DC, 28 August 1963
Mokgibi wa Washington wa Ditiro le Kgololosego e ne e le phuthego e kgolo ya sepolotiki e US e neng e ise e ke e e bone. Puo ya King e ne ya naya motsamao pono e maatla ya boitsholo mme ya nna nngwe ya dipuo tse di itsegeng thata mo hisitoring. Mokgibi o o nang le kagiso, o o tlotlegang o ne wa nonotsha lebaka la melao ya mmuso ya ditshwanelo tsa selegae.
- O ne wa kopanya mekgatlho e mentsi ya ditshwanelo tsa selegae, badiri, dikereke le baithuti.
- O ne wa kopanya dikopo tsa tekatekano ya semolao le dikopo tsa tshiamiso ya ikonomi le ditiro.
- O ne wa tswelela go gatelela go go isitseng kwa molaong o mogolo ngwaga o o latelang.
Speaker notes
Dirisa selaete se go kopanya dikatlego tsa legato le le se nang thubakanyo. Ela tlhoko dikopo tse pedi tsa mokgibi - 'Ditiro le Kgololosego' - gore baithuti ba bone gore motsamao o ne o le ka ga tekatekano ya ikonomi le ya semolao, go supa pele dikgalo tsa moragonyana tsa Maatla a Bantsho. Buisana gore ke ka ntlha yang pono ya King ya Amerika e e kopaneng, e e sa boneng mmala e le botlhokwa, mme o baye kgotlhang e e tlang: batlhatlheledi bangwe ba ne ba tla ngangisana gore toro e e tsile ka bonya thata e bile e ne e kopa bopelotelele jo bogolo mo Maamerikeng a bantsho.
Dingwaga tsa boipelaetso di ne tsa tlhagisa melao ya bohlokwa e e neng ya phutlha kgethologanyo ya semolao.
Civil Rights Act ya 1964 e ne ya thibela tlhaolele e e theilweng mo morafeng, mmaleng, bodumeding, bong kgotsa tshimologong ya bosetšhaba, mme ya thibela kgethologanyo mo mafelong a phatlalatsa le mo tirong. Morago ga kgatelelo e e setlhogo ya bakgibi kwa Selma, Voting Rights Act ya 1965 e ne ya thibela mekgwa e e neng e dirisiwa go emisa baagi ba bantsho go tlhopha.
- Melao e e ne e le dikatlego tse dikgolo tsa molao tsa motsamao.
- Kwadiso ya batlhophi ba bantsho kwa Borwa e ne ya oketsega thata morago ga 1965.
- Le fa go ntse jalo, bohumanegi, thubakanyo ya mapodisi le kgethologanyo ya de facto, bogolo mo ditoropong tsa Bokone, di ne tsa tswelela.
Speaker notes
Gatelela sesupo le sebaka: kgatelelo e e tswelelang ya baagi e ne ya patelela mmuso go fetola molao. Mme khunama ka thibelo e botlhokwa e e bulang karolo e e latelang - tekatekano ya semolao ga e a fedisa bohumanegi, botlhokatiro, matlo a a maswe kgotsa bosetlhogo jwa mapodisi, bogolo mo ditoropong tsa Bokone jaaka lefelo la Watts kwa Los Angeles, kwa go neng ga tsoga pheretlhego e kgolo ka 1965. Sekgala se magareng ga ditshwanelo tsa semolao le botshelo jwa nnete ke sona tota se motsamao wa Maatla a Bantsho o neng o tla se rarabolola.
- 1954 Brown v. Board of Education e fedisa kgethologanyo ya semolao ya dikolo
- 1955 Boikganetso jwa Dibese jwa Montgomery bo simolola morago ga go tshwarwa ga Rosa Parks
- 1960 Ditulo (sit-ins) tsa Greensboro; SNCC e tlhomiwa
- 1963 Letsholo la Birmingham; Mokgibi wa Washington
- 1964 Civil Rights Act; Malcolm X o kgaogana le Nation of Islam
- 1965 Voting Rights Act; Malcolm X o a bolawa
- 1966 Mokgosi wa 'Black Power' o a tsosiwa; Black Panther Party e tlhomiwa
- 1968 Martin Luther King Jr o bolawa kwa Memphis
Speaker notes
Dirisa tatelano ya dinako go tshwaya phetogo go tswa legatong la ditshwanelo tsa selegae le le se nang thubakanyo go ya legatong le le nang le kgatelelo la Maatla a Bantsho mo e ka nnang 1965-1966. Kopa baithuti go lemoga ka moo dipolao tsa Malcolm X (1965) le King (1968) di kareletsang phetogo e. E ke phetogo ya thuto: go tswa go kopaneng le go se nne le thubakanyo go ya go itshetso, boikgantsho jwa bantsho, mme, go bangwe, boitshireletso ka dibetsa.
Ba tenegile ka phetogo e e bonya le thubakanyo e e tswelelang, batlhatlheledi ba bašwa ba ne ba batla go itshetsa le boikgantsho jwa bantsho.
Malcolm X o ne a setse a ngangisitse gore Maamerika a bantsho a tshwanetse go aga maatla a bona a bile a itshireletsa 'ka tsela nngwe le nngwe e e tlhokegang' (by any means necessary), go na le go leta boratho jwa basweu. Ka 1966 Stokely Carmichael wa SNCC o ne a tuma mokgosi wa 'Black Power', a bitsa boitaolo jwa sepolotiki le jwa ikonomi jwa bantsho le boikgantsho ka boitshupo jwa bantsho.
- Black Panther Party, e e tlhomilweng ka 1966, e ne ya kopanya boitshireletso ka dibetsa le mananeo a baagi a a jaaka dijo tsa mesong tsa mahala tsa bana.
- Maatla a Bantsho a ne a gatelela ngwao ya bantsho, hisitori le ditheo tse di ikemetseng go na le go kopana.
- Bagana ba ne ba tshaba gore a kgaoganya motsamao; batshegetsi ba ne ba re a naya Maamerika a bantsho seriti le taolo.
Speaker notes
Tlhagisa Maatla a Bantsho ka tshiamo le ka tlhatlhobo, e seng fela jaaka 'motsamao o o nang le thubakanyo'. Tlhalosa e le karabo mo dithibelong tsa nnete: ditshwanelo tsa semolao di ne di ise di fedise bohumanegi kgotsa thubakanyo ya mapodisi. Farologanya puo ya boitshireletso le thubakanyo e e sa lekanyediwang. Ela tlhoko tiro e kgolo ya baagi ya Black Panthers. E ke lefelo le le siameng go kala mekgwa le makoa: Maatla a Bantsho a ne a aga boikgantsho le boitshetso mme a lebana le kgatelelo e kgolo ya mmuso (COINTELPRO ya FBI) le dikgaogano tsa ka fa gare. [SME] Netefatsa selekanyo sa dintlha ka Black Panthers le COINTELPRO se se tshwanelang tlelase.
Ditshwanelo tsa Selegae le Maatla a Bantsho di ne di sa dumalane ka mekgwa le maikaelelo mme di ne di na le maikaelelo a le mangwe a kgololosego ya bantsho.
Speaker notes
Kaela baithuti go sekaseka go na le go tlhalosa fela. Botsa: ke tsela efe e e fitlheletseng go le gontsi, mme ka selekanyo sefe? Go se nne le thubakanyo go ne ga fenya melao ya bohlokwa le kutlwelobotlhoko ya lefatshe; Maatla a Bantsho a ne a fetola boitshupo le pono ya bantsho mme a rarabolola kgatelelo ya ikonomi le ya maikutlo e melao e neng ya e tlogela e sa amiwe. Kgothaletsa baithuti go di bona di tswakane e bile di latelana go na le go nna dikganetsi tse di bonolo - batlhatlheledi ba bantsi ba ne ba tsamaya magareng ga tsone. Papiso e ke bothata jo bo botlhokwa jwa tlhamo ya CAPS.
Ntwa ya Amerika e ne ya tlhotlheletsa, mme le yona e ne e tlhotlheleditswe ke, kganetso kwa Aforika Borwa.
Dintwa tse pedi di ne tsa tlhotlheletsana ka tlhamalalo. Ka 1962 Chief Albert Luthuli, Moporesitente wa ANC le mogomodi wa Sekano sa Nobel sa Kagiso, le Martin Luther King Jr ba ne ba ntsha 'Appeal for Action Against Apartheid' mmogo. Moragonyana, dikgopolo tsa Maatla a Bantsho le boikgantsho jwa bantsho di ne tsa thusa go bopa Black Consciousness Movement (BCM) ya Aforika Borwa, e e neng e eteletswe pele ke Steve Biko ka South African Students' Organisation (SASO).
- Metsamao ka bobedi e ne e dirisa baagi - dikereke, baithuti le ditlhopha tsa baagi - kgatlhanong le mebuso ya semorafe.
- Black Consciousness e ne ya boaboela molaetsa wa Maatla a Bantsho gore Maaforika Borwa a bantsho a tshwanetse go ikgolola mo maikutlong pele a ka gololesega mo dipolotiking.
- Pharologano e botlhokwa: mmuso wa tlhaolele wa Aforika Borwa o ne o sa neye batlhatlheledi ditsela tse dintsi tsa semolao kgotsa tsa go tlhopha, ka jalo boipelaetso jo bo nang le kagiso bo ne bo kgatlhanngwa ke go thibelwa, go tshwarwa le loso.
Speaker notes
Selaete se se tshwaraganya tlhokego ya 'baagi ba papiso' ya setlhogo sa CAPS. Gatelela ka bobedi tlhotlheletso e e abelanwang le pharologano e botlhokwa ya sebopego: batlhatlheledi ba Amerika ba ne ba kgona go ikuela mo molaotheong, dikgotlatshekelong le mo bouting, fa tlhaolele e ne ya tswala dikgoro tseo, mo go neng ga kgothaletsa ANC go ya ntweng ya dibetsa ka 1961. [SME] Netefatsa boteng jwa tlhotlheletso e e tshwaeditsweng ya US Black Power mo Black Consciousness Movement ya Aforika Borwa - bommaitseanape ba dumalana gore go ne go na le tlhotlheletso (ka Fanon, dikwalo tsa US Black Power le Black Theology), mme netefatsa gore mafoko ga a a gatelelwa go feta selekanyo se se tshwanelang tlelase.
Mmogo metsamao e ne ya fedisa kgethologanyo ya semolao mme ya fetola ka moo boitshupo le ditshwanelo tsa bantsho di neng di tlhaloganngwa ka teng.
Motsamao wa Ditshwanelo tsa Selegae o ne wa phutlha letlhomeso la semolao la kgethologanyo mme wa fenya ditshwanelo tsa go tlhopha, fa Maatla a Bantsho a fetola boitshupo, ngwao le boitshepo jwa bantsho. Polao ya Martin Luther King Jr ka 4 Moranang 1968 e ne e le ntho e e botlhoko, mme metsamao e ne e setse e fetotse setšhaba sa Amerika ka bosakhutleng mme ya tlhotlheletsa dintwa tsa kgololosego mo lefatsheng lotlhe.
- E ne ya supa maatla a baagi ba ba rulaganeng go patelela mmuso wa temokerasi go fetoga.
- E ne ya tlogela dikganetsano tse di tswelelang ka gore go ka tswalwa jang sekgala se magareng ga ditshwanelo tsa semolao le tekatekano ya nnete.
- Maano le disupo tsa yona, go tswa mekgibing ya bontsi go ya qetleng e e phagamisitsweng, di ne tsa boaboela go ralala lefatshe.
Speaker notes
Konosetsa tlhatlhobo ka go lekalekanya katlego le tiro e e sa fediwang: tekatekano ya semolao e ne ya fenngwa, mme go sa lekalekane ga ikonomi, matlo a a kgaogantsweng le thubakanyo ya mapodisi di ne tsa tswelela - dintlha tse di sa ntseng di ama gompieno. Laletsa baithuti go akanya ka gore 'katlego' e raya eng mo motsamaong wa boipelaetso. Nonotsha letlhomeso la papiso: fela jaaka ntwa kgatlhanong le tlhaolele, metsamao e e ne ya kopanya maano a mantsi ka nako mme ya bona maatla go tswa mo baaging ba ba tlwaelegileng ba ba rulaganeng mo baaging.
Tlhatlhoba tlhaloganyo ya gago ya boipelaetso jwa baagi mo bo-1950 go ya bo-1970.
Metsamao ya US ya Ditshwanelo tsa Selegae le Maatla a Bantsho e ne e le dikarabo tse pedi tse di golaganeng mo kgatelelong ya semorafe: e nngwe e batla go kopana ka go se nne le thubakanyo, e nngwe e batla boitaolo ka boikgantsho jwa bantsho le boitshetso. Ka bobedi di ne di ithekgile ka tiro e e rulaganeng ya baagi ba ba tlwaelegileng, mme ka bobedi di ne di na le dikamano tse di nonofileng le ntwa ya kgololosego ya Aforika Borwa.
Q. Tlhalosa ka moo le gore ke ka ntlha yang leano la motsamao le ne la fetoga go tswa Ditshwanelong tsa Selegae go ya Maatleng a Bantsho ka bo-1960. (8 marks)
Q. Bapisa maikaelelo le mekgwa ya Martin Luther King Jr le motsamao wa Maatla a Bantsho. Ke ofe o o akanyang gore o ne o na le nonofo go feta, mme ka ntlha yang? (10 marks)
Q. Supa ditsela di le pedi tse ntwa ya US e neng e golaganeng ka tsone le boipelaetso jwa baagi kwa Aforika Borwa. (4 marks)
Speaker notes
Dirisa dipotso jaaka tiro e e kwadilweng kgotsa puisano e e rulaganeng; dikabelo tsa maduo di supa ditiro tsa CAPS tse di theilweng mo motsweding le tsa go kwala mo go atolositsweng. Kgothaletsa baithuti go ngangisana ka mola o o tlhamaletseng mo tlhamong ya papiso, ba dirisa bosupi jwa matlhakore ka bobedi. Ba gopotse gore 'nonofo e e fetang' ga e na karabo e le nngwe e e siameng - se se botlhokwa ke kganetso e e tshegediwang. Golaganya kwa pele le setlhogo se se latelang sa Black Consciousness Movement le tsela e e isang temokerasing kwa Aforika Borwa.
- Grade
- Grade 12
- Subject
- History
- CAPS topic
- Civil society protests 1950s-1970s
- Resource type
- Presentation