Kamoo baagi ba tlwaelegilego ba United States ba ilego ba lwantšha karoganyo (kgethologanyo) magareng ga bo-1950 le bo-1970 - le seo ntwa ya bona e bego e abelana sona le ya Afrika Borwa.
Speaker notes
Thoma ka go hlaloša setšhaba sa bodudi: dihlopha tše di rulagantšwego tša baagi - dikereke, mekgatlo ya baithuti, mekgatlo ya bašomi, le mekgatlo ya setšhaba - tše di šomago di ikemetše go tšwa mmušong go nyaka phetogo. Karolo ye e lekola mekgatlo ye mebedi ya Amerika ye e kgokagantšwego: Mokgatlo wa Ditokelo tša Selegae (mo e ka bago 1954-1965) le Mokgatlo wa Black Power wo o ilego wa hloga go wona. Beakanya potšišo ye e sa felego ya thuto: ge boipelaetšo bja khutšo, bjo bo hlomphago molao, bo gahlanetšwa ka bošoro le tiego, mekgatlo e arabela bjang? Laetša gore re tla dula re bapiša le ntwa ya kgahlanong le kgethologanyo yeo baithuti ba šetšego ba e tseba.
Mo e ka bago ngwagakgolo ka morago ga ge bokgoba bo fedile, melao ya 'Jim Crow' e ile ya boloka ma-Amerika a bathobaso a aroganego e bile a sa lekalekane.
Bokgoba bo phumotšwe ka 1865, eupša go tloga ka bo-1870 dinaga tše ntši tša Borwa di ile tša ngwala melao ya Jim Crow yeo e ilego ya gapeletša kgethologanyo ya semorafe dikolong, dinamelwaneng, direstšhurenteng le mafelong a setšhaba. Molato wa Kgorotsheko ye Kgolo wa 1896 wa Plessy v. Ferguson o ile wa dumelela didirišwa tša 'go aroganya eupša go lekalekana' - ka tirišo di be di aroganya e bile di se na go lekalekana le gatee.
- Baagi ba bathobaso ba be ba lebane le diteko tša go kgona go bala le go ngwala le metšhelo ya go bouta yeo e bego e hlamilwe go ba thibela go bouta.
- Bošoro bja semorafe, go akaretša go bolawa ka go fegwa (lynching), bo be bo dirišwa go gapeletša bogolo bja bathobašweu.
- Papišo: bjalo ka kgethologanyo ya Afrika Borwa pele ga 1948, kgethologanyo ya semorafe ya US e be e le ka fase ga molao, e rulagantšwe e bile e le ya letšatši le letšatši.
Speaker notes
Hlagiša papišo ye e lego pepeneneng le Afrika Borwa: 'go aroganya eupša go lekalekana' ka US go be go swana le mokgwa wo kgethologanyo (apartheid) e tlago o dira semmušo ka morago. Gatelela gore kgethologanyo ka Borwa bja Amerika e be e thekgwa ke molao (de jure) ka Borwa le ka setlwaedi (de facto) ka Leboa. Setlogo se se hlaloša lebaka leo ka lona sepheo sa mathomo sa mokgatlo e bego e le didirišwa tša molao tša kgethologanyo. Ela hloko gore US e be e na le molaotheo wo o ngwadilwego le dikgorotsheko, tšeo di ilego tša fa baitseanape tsela ya semolao yeo ma-Afrika Borwa a bego a se na yona.
Ka la 17 May 1954 Kgorotsheko ye Kgolo ya US e ile ya laola gore dikolo tša setšhaba tše di aroganego di kgahlanong le molaotheo.
National Association for the Advancement of Colored People (NAACP), e šomiša babueledi ba go swana le Thurgood Marshall, e ile ya phephetša kgethologanyo ya dikolo kgorotshekong. Molatong wa Brown v. Board of Education Kgorotsheko ka go dumelelana ka moka e ile ya phumola 'go aroganya eupša go lekalekana' thutong, e laola gore go ithuta ka go aroganya go be go sa lekalekane ka tlhago.
- Kahlolo ye e file mokgatlo lebelo la semolao le tokelo ya boitshwaro.
- Dinaga tše ntši tša Borwa di ile tša gana, gomme go fediša kgethologanyo go be go nanya e bile go ganetšwa ka bogale.
- Ka 1957 madira a mmušo wa federale a ile a romelwa Little Rock, Arkansas, go šireletša baithuti ba senyane ba bathobaso ba tsena sekolong se se phagamego sa bathobašweu.
Speaker notes
Gatelela gore mokgatlo o be o šoma mafelong a mabedi ka nako e tee: dikgorotsheko le mebila. Brown e bile phenyo ya semolao, eupša kahlolo ya kgorotsheko e nnoši ga se ya fetoša bophelo bja letšatši le letšatši - kganetšo ya bathobašweu ('kganetšo ye kgolo') e bontšhitše gore melao e nyaka tiro ya mašaba ka morago ga yona. Little Rock ke mohlala wo o kwešišegago wa kamoo mmušo o ilego wa swanela go ya gona go gapeletša taelo ya kgorotsheko. Kgateletšego ye magareng ga maano a semolao le a mašaba e sepela go ralala karolo ka moka.
Go swarwa ga Rosa Parks go ile gwa thutša boikgogošo bja matšatši a 381 bjo bo dirilego gore boipelaetšo bja mašaba bjo bo se nago bošoro e be maatla a bosetšhaba.
Ka 1 December 1955 Rosa Parks o ile a swarwa kua Montgomery, Alabama, ka lebaka la go gana go tlogela setulo sa gagwe sa pese go monamedi wa mothobašweu. Setšhaba sa bathobaso se ile sa arabela ka go boikgogoša dipese tša toropo go feta ngwaga, ka go sepela ka maoto le go abelana dikoloi. Moruti yo mofsa, Dr Martin Luther King Jr, o ile a kgethwa go etapele lesolo.
- Boikgogošo bo ile bja gobatša khamphani ya dipese ka tša ditšhelete gomme bja hulela šedi ya bosetšhaba.
- Mafelelong a 1956 Kgorotsheko ye Kgolo e ile ya laola gore kgethologanyo ya dipese kua Montgomery e kgahlanong le molaotheo.
- Bo ile bja tsebagatša King bjalo ka moetapele gomme bja hlatsela maatla a tiro ya mašaba ye e nago le maitshwaro, ye e se nago bošoro.
Speaker notes
Hlaloša lebaka leo Montgomery e lego bohlokwa bjalo ka ntlha ya phetogo: e ile ya šuthiša ntwa go tloga dikgorotshekong go ya setšhabeng. Ela hloko gore Parks e be e le moitseanape wa NAACP yo a nago le maitemogelo, e sego fela monamedi yo a lapilego - go ema ga gagwe go be go theilwe godimo ga melawana e bile go rulagantšwe. Katlego ya boikgogošo e be e ithekgile godimo ga boikgafo bja batho ba tlwaelegilego go feta ngwaga. Dira papišo le boikgogošo bja dipese bja Afrika Borwa (Alexandra 1957) le Lesolo la Defiance - maano a a swanago a kgatelelo ya ekonomi le maitshwaro a mašaba.
Ba hlohleletšwa ke Gandhi le kereke ya bathobaso, baitseanape ba ile ba šomiša tiro ya thwii ye e nago le maitshwaro, ya khutšo go pepentšha go se loke.
Sit-ins (Go dula fase)
Go tloga ka 1960, baithuti ba ile ba dula mafelong a dijo tša 'bathobašweu fela', ba thoma kua Greensboro, North Carolina.
Freedom Rides (Maeto a Tokologo)
Ka 1961 banamedi ba merafe ye e hlakantšwego ba ile ba phephetša kgethologanyo dipeseng tša magareng ga dinaga, ba lebana le bošoro bja lešaba.
Diyalo le boikgogošo
Mekgatlo ya go swana le SCLC le SNCC e ile ya etapele diyalo, matsholo a go ngwadiša babouti le boikgogošo bja ekonomi.
Speaker notes
Manolla filosofi: go se be le bošoro e be e le boitlamo bja boitshwaro le leano ka bobedi. Ka go dula ba na le khutšo mola ba hlaselwa, baipelaetši ba ile ba hwetša kwelobohloko ya setšhaba gomme ba pepentšha sehlogo sa kgethologanyo - kudukudu thelebišene. Tsebagatša mekgatlo ye bohlokwa: SCLC (Southern Christian Leadership Conference, King), SNCC (Student Nonviolent Coordinating Committee) le CORE (Congress of Racial Equality). Gatelela karolo ye e etilego pele ya bafsa le baithuti - ntlha ya papišo le mekgatlo ya baithuti ya Afrika Borwa ka morago karolong ye.
Diswantšho tša dimpša tša maphodisa le dihose tša meetse tše di lebišitšwego go baipelaetši ba khutšo di ile tša tšhoša lefase.
Ka 1963 SCLC e ile ya lebiša Birmingham, Alabama, e nngwe ya ditoropo tše di aroganego kudu ka US. Ge maphodisa a šomiša dimpša le dihose tša meetse tša kgatelelo ye kgolo kgahlanong le bayalo - go akaretša bana - dikhamera tša thelebišene di ile tša fetišetša diswantšho go ralala Amerika le lefase, di oketša kgatelelo godimo ga mmušo wa federale gore o tšee kgato.
- King o ile a lengwa gomme a ngwala 'Lengwalo la gagwe le le tumilego la go tšwa Kgolegong ya Birmingham' a šireletša tiro ya thwii.
- Boraditaba bo ile bja dira gore go se loke ga selegae e be taba ya bosetšhaba le ya boditšhabatšhaba.
- Kgalefo ya setšhaba e ile ya thuša go kgotlha Mopresidente Kennedy gore a šišinye molao wa ditokelo tša selegae.
Speaker notes
Lebiša šedi go karolo ya boraditaba bjalo ka sebetša sa setšhaba sa bodudi. Mokgatlo o ile wa nyaka thulano ka boomo mafelong ao karabo ya bošoro e bego e tla swarwa ke khamera, o fetola kgatelelo ya selegae go ba kgatelelo ya dipolitiki ya bosetšhaba. Bala goba o hlaloše ka mantšu a mangwe temana go tšwa go 'Lengwalo la go tšwa Kgolegong ya Birmingham' ka ga mošomo wa boitshwaro wa go se kwe melao ye e sa lokago. Bapiša le kamoo diswantšho tša Sharpeville (1960) le ka morago Soweto (1976) di ilego tša hlohleletša kgopolo ya lefase kgahlanong le kgethologanyo.
Batho ba ka bago 250,000 ba ile ba kgobokana ka khutšo Segopotšong sa Lincoln go nyaka mešomo le tokologo.
Ke na le toro ya gore bana ba ka ba bane ba banyenyane ka letšatši le lengwe ba tla phela setšhabeng seo go sona ba se nago go ahlolwa ka mmala wa letlalo la bona eupša ka semelo sa bona. Dr Martin Luther King Jr, Washington DC, 28 August 1963
Leyalo la Washington la Mešomo le Tokologo e bile kgoboketšo ye kgolokgolo ya dipolitiki yeo US e kilego ya e bona. Polelo ya King e ile ya fa mokgatlo pono ye maatla ya boitshwaro gomme ya ba ye nngwe ya dipolelo tše di tumilego kudu histhoring. Leyalo la khutšo, le le nago le seriti le ile la matlafatša taba ya melao ya ditokelo tša selegae ya federale.
- Le ile la kopanya mekgatlo ye mentši ya ditokelo tša selegae, ya bašomi, ya dikereke le ya baithuti.
- Le ile la kopanya dinyakwa tša tekatekano ya semolao le dinyakwa tša toka ya ekonomi le mešomo.
- Le ile la tšwela pele go gatelela kgatelelo yeo e ilego ya iša go melao ye megolo ngwageng wo o latelago.
Speaker notes
Šomiša selaete se go kopanya dikatlego tša legato la ntle le bošoro. Ela hloko dinyakwa tše pedi tša leyalo - 'Mešomo le Tokologo' - gore baithuti ba bone gore mokgatlo o be o le mabapi le tekatekano ya ekonomi le ya semolao, go laetša e sa le pele dikahlaahlo tša Black Power tša ka morago. Ahlaahla lebaka leo pono ya King ya Amerika ye e kopantšwego, ye e sa boneng mmala e lego bohlokwa, gomme o beakanye kgateletšego ye e tlago: baitseanape ba bangwe ba tla ngangišana gore toro ye e tlile ka go nanya kudu gomme ya nyaka go se fele pelo mo gogolo go ma-Amerika a bathobaso.
Mengwaga ya boipelaetšo e ile ya tšweletša melao ye bohlokwa yeo e ilego ya phumola kgethologanyo ya semolao.
Civil Rights Act ya 1964 e ile ya thibela ka molao kgethologanyo yeo e theilwego godimo ga morafe, mmala, bodumedi, bong goba setlogo sa setšhaba, gomme ya thibela kgethologanyo mafelong a setšhaba le mešomong. Ka morago ga kgatelelo ye sehlogo ya bayalo kua Selma, Voting Rights Act ya 1965 e ile ya thibela ka molao ditlwaelo tše di bego di šomišwa go thibela baagi ba bathobaso go bouta.
- Melao ye e bile dikatlego tše kgolo kudu tša semolao tša mokgatlo.
- Go ngwadišwa ga babouti ba bathobaso ka Borwa go ile gwa oketšega kudu ka morago ga 1965.
- Le ge go le bjalo, bodiidi, bošoro bja maphodisa le kgethologanyo ya de facto, kudukudu ditoropong tša Leboa, di ile tša tšwela pele.
Speaker notes
Gatelela sebaki le seabe: kgatelelo ye e tšwelago pele ya setšhaba sa bodudi e ile ya gapeletša mmušo go fetoša molao. Eupša fetša ka mellwane ye bohlokwa yeo e bulago karolo ye e latelago - tekatekano ya semolao ga se ya fediša bodiidi, tlhokego ya mešomo, madulo a mekhukhu goba sehlogo sa maphodisa, kudukudu ditoropong tša Leboa go swana le lefelo la Watts kua Los Angeles, moo go ilego gwa thoma boruruganyo bjo bogolo ka 1965. Sekgoba se magareng ga ditokelo tša semolao le bophelo bja nnete ke sona seo mokgatlo wa Black Power o bego o tla se rarolla.
- 1954 Brown v. Board of Education e fediša kgethologanyo ya semolao ya dikolo
- 1955 Boikgogošo bja Dipese bja Montgomery bo thoma ka morago ga go swarwa ga Rosa Parks
- 1960 Sit-ins tša Greensboro; SNCC e a thewa
- 1963 Lesolo la Birmingham; Leyalo la Washington
- 1964 Civil Rights Act; Malcolm X o arogana le Nation of Islam
- 1965 Voting Rights Act; Malcolm X o a bolawa
- 1966 Lepheko la 'Black Power' le a hlagišwa; Black Panther Party e a thewa
- 1968 Martin Luther King Jr o bolawa kua Memphis
Speaker notes
Šomiša lethamo go swaya phetogo go tloga legatong la ditokelo tša selegae le le sego bošoro go ya legatong le le nago le twantšho la Black Power mo e ka bago 1965-1966. Kgopela baithuti go lemoga kamoo dipolao tša Malcolm X (1965) le King (1968) di dikologang phetogo ye. Se ke ntlha ya phetogo ya thuto: go tloga kopanyong le go se be le bošoro go ya go go itshepha, boikgantšho bja bathobaso le, go ba bangwe, tšhireletšo ya go itwela ka dibetša.
Ba nyamišitšwe ke phetogo ye e nanyago le bošoro bjo bo tšwelago pele, baitseanape ba bafsa ba ile ba nyaka go itshepha le boikgantšho bja bathobaso.
Malcolm X o be a šetše a ngangišitše gore ma-Amerika a bathobaso a swanetše go aga maatla a bona gomme a itšhireletša 'ka mokgwa ofe goba ofe wo o nyakegago', go e na le go emela botho bja bathobašweu. Ka 1966 Stokely Carmichael wa SNCC o ile a tumiša lepheko la 'Black Power', a nyaka boiketlo bja dipolitiki le ekonomi bja bathobaso le boikgantšho ka boitsebo bja bathobaso.
- Black Panther Party, ye e thilwego ka 1966, e ile ya kopanya tšhireletšo ya go itwela ka dibetša le mananeo a setšhaba a go swana le dijo tša mesong tša mahala go bana.
- Black Power e ile ya gatelela setšo sa bathobaso, histori le mekgatlo ye e ikemetšego go feta kopanyo.
- Basoleki ba be ba tšhaba gore e arola mokgatlo; bathekgi ba re e file ma-Amerika a bathobaso seriti le taolo.
Speaker notes
Hlagiša Black Power ka toka le ka tshekatsheko, e sego fela bjalo ka 'mokgatlo wa bošoro'. E hlaloše bjalo ka karabo go mellwane ya nnete: ditokelo tša semolao di be di se tša fediša bodiidi goba bošoro bja maphodisa. Fapantšha mantšu a tšhireletšo ya go itwela le bošoro bjo bo sa kgethego. Ela hloko mošomo wa setšhaba wo bohlokwa wa Black Panthers. Ye ke ntlha ye botse ya go kala maatla le bofokodi: Black Power e agile boikgantšho le go itshepha eupša e lebane le kgatelelo ye kgolo ya mmušo (COINTELPRO ya FBI) le dikarogano tša ka gare. [SME] Netefatša tekanyo ya dintlha ka ga Black Panthers le COINTELPRO tše di swanelago klase.
Civil Rights le Black Power di be di sa dumelelane ka mekgwa le dipheo eupša di be di na le sepheo se tee sa tokologo ya bathobaso.
Speaker notes
Hlahla baithuti go sekaseka go e na le go hlaloša fela. Botšiša: mokgwa ofe o fihleletše mo gogolo, gomme ka tekanyo efe? Go se be le bošoro go fenyile melao ye bohlokwa le kwelobohloko ya lefase; Black Power e ile ya fetola boitsebo bja bathobaso le seswantšho sa bona sa boyona gomme ya rarolla kgatelelo ya ekonomi le ya monagano yeo melao e e tlogetšego. Hlohleletša baithuti go di bona bjalo ka tše di lekanago le tše di latelanago go e na le bjalo ka dilo tše di fapanego fela - baitseanape ba bantši ba ile ba sepela magareng ga tšona. Papišo ye ke thulaganyo ye botse kudu ya taodišo ya CAPS.
Ntwa ya Amerika e ile ya hlohleletša, gomme le yona ya hlohleletšwa ke, kganetšo ya Afrika Borwa.
Dintwa tše pedi di be di huetšana ka thwii. Ka 1962 Kgoši Albert Luthuli, Mopresidente wa ANC le mofenyi wa Sefoka sa Khutšo sa Nobel, le Martin Luther King Jr ba ile ba ntšha 'Boipiletšo bja Tiro Kgahlanong le Kgethologanyo' ka kopanelo. Ka morago, dikgopolo tša Black Power le boikgantšho bja bathobaso di ile tša thuša go bopa Black Consciousness Movement (BCM) ya Afrika Borwa, ye e etilwego pele ke Steve Biko ka South African Students' Organisation (SASO).
- Mekgatlo ka bobedi e ile ya šomiša setšhaba sa bodudi - dikereke, baithuti le dihlopha tša setšhaba - kgahlanong le mebušo ya kgethologanyo ya semorafe.
- Black Consciousness e ile ya boeletša molaetša wa Black Power wa gore ma-Afrika Borwa a bathobaso a swanetše go itokolla ka monagano pele ba ka lokologa ka dipolitiki.
- Phapano ye bohlokwa: mmušo wa kgethologanyo wa Afrika Borwa o be o se o fe baitseanape ditsela tša semolao goba tša go bouta le gatee, ka gona boipelaetšo bja khutšo bo be bo gahlanetšwa ka go thibelwa, go lengwa le lehu.
Speaker notes
Selaete se se theilwe godimo ga tlhokego ya 'setšhaba sa bodudi ka papišo' ya sehlogo sa CAPS. Gatelela bobedi tlhohleletšo ye e abelanwago le phapano ye bohlokwa ya sebopego: baitseanape ba Amerika ba be ba kgona go ipiletša go molaotheo, dikgorotsheko le bouto, mola kgethologanyo e tswalela mabati ao, seo se ilego sa kgorometša ANC go ya ntweng ya dibetša ka 1961. [SME] Netefatša botebo bja tlhohleletšo ye e boletšwego ya US Black Power godimo ga Black Consciousness Movement ya Afrika Borwa - bo-radihistori ba dumelelana gore go bile le tlhohleletšo (ka Fanon, dingwalo tša US Black Power le Black Theology), eupša netefatša gore mantšu ga se a fetišwa go feta tekanyo ya phaphosi ya borutelo.
Ka kopano mekgatlo e ile ya fediša kgethologanyo ya semolao gomme ya fetola kamoo boitsebo le ditokelo tša bathobaso di bego di kwešišwa ka gona.
Mokgatlo wa Ditokelo tša Selegae o ile wa phumola sebopego sa semolao sa kgethologanyo gomme wa fenya ditokelo tša go bouta, mola Black Power e fetotše boitsebo, setšo le boitshepho bja bathobaso. Polao ya Martin Luther King Jr ka 4 April 1968 e bile kotsi ye kgolo, eupša mekgatlo e be e šetše e fetotše setšhaba sa Amerika sa ruri gomme ya hlohleletša dintwa tša tokologo lefaseng ka bophara.
- E bontšhitše maatla a setšhaba sa bodudi se se rulagantšwego go gapeletša mmušo wa temokrasi go fetoga.
- E tlogetše dikahlaahlo tše di tšwelago pele ka ga kamoo go ka tswalelwago sekgoba magareng ga ditokelo tša semolao le tekatekano ya nnete.
- Maano le dišupo tša tšona, go tloga diyalong tša mašaba go ya seatleng se se kgobokantšwego se se emišitšwego, di ile tša boeletšwa go ralala lefase.
Speaker notes
Phetha tshekatsheko ka go leka-lekanya katlego le mošomo wo o sego wa fela: tekatekano ya semolao e fentšwe, eupša go se lekalekane ga ekonomi, madulo a a aroganego le bošoro bja maphodisa di ile tša tšwela pele - ditaba tšeo di sa lego bohlokwa le lehono. Laletša baithuti go naganišiša ka gore 'katlego' e ra go reng go mokgatlo wa boipelaetšo. Matlafatša sebopego sa papišo: bjalo ka ntwa ya kgahlanong le kgethologanyo, mekgatlo ye e kopantše maano a mantši ka nako gomme ya hwetša maatla go baagi ba tlwaelegilego bao ba rulagantšwego setšhabeng sa bodudi.
Lekola kwešišo ya gago ya boipelaetšo bja setšhaba sa bodudi ka bo-1950 go bo-1970.
Mekgatlo ya US ya Civil Rights le Black Power e be e le dikarabo tše pedi tše di kgokaganego go kgatelelo ya semorafe: e nngwe e nyaka kopanyo ka go se be le bošoro, e nngwe boiketlo ka boikgantšho bja bathobaso le go itshepha. Ka bobedi di be di ithekgile godimo ga tiro ye e rulagantšwego ya baagi ba tlwaelegilego, gomme ka bobedi di be di na le dikgokagano tše maatla le ntwa ya tokologo ya Afrika Borwa.
Q. Hlaloša kamoo le lebaka leo ka lona leano la mokgatlo le ilego la fetoga go tloga go Civil Rights go ya go Black Power nakong ya bo-1960. (8 marks)
Q. Bapiša dipheo le mekgwa ya Martin Luther King Jr le ya mokgatlo wa Black Power. Ke ofe wo o naganago gore o bile le mohola kudu, gomme ka lebaka lang? (10 marks)
Q. Hlaola ditsela tše pedi tšeo ntwa ya US e bego e kgokagane ka tšona le boipelaetšo bja setšhaba sa bodudi kua Afrika Borwa. (4 marks)
Speaker notes
Šomiša dipotšišo bjalo ka mošomo wo o ngwadilwego goba poledišano ye e rulagantšwego; dikabo tša maraka di swantšha mešomo ya CAPS ye e theilwego godimo ga methopo le ya go ngwala ka bophara. Hlohleletša baithuti go ngangišana ka mothaladi wo o kwešišegago ka taodišong ya papišo, ba šomiša bohlatse bja mahlakore ka bobedi. Ba gopotše gore 'mohola kudu' ga o na karabo e tee ye e nepagetšego - se se lego bohlokwa ke ngangišano ye e thekgilwego. Kgokaganya le sehlogo se se latelago sa Black Consciousness Movement le tsela ya go ya temokrasing kua Afrika Borwa.
- Grade
- Grade 12
- Subject
- History
- CAPS topic
- Civil society protests 1950s-1970s
- Resource type
- Presentation