Kamoo baahi ba tlwaelehileng ba United States ba ileng ba lwantsha kgethollo ya mmala pakeng tsa dilemo tsa bo-1950 le bo-1970 - le seo ntwa ya bona e neng e e arolelana le Afrika Borwa.
Speaker notes
Bula ka ho hlalosa setjhaba (civil society): dihlopha tse hlophisitsweng tsa baahi - dikereke, mekgatlo ya baithuti, mekgatlo ya basebetsi, mekgatlo ya setjhaba - tse sebetsang ka boikemelo ho mmuso ho batla phetoho. Yuniti ena e sekaseka mekgatlo e mmedi e amanang ya Amerika: Mokgatlo wa Ditokelo tsa Setjhaba (Civil Rights Movement, hoo e ka bang 1954-1965) le Mokgatlo wa Matla a Batho ba Batsho (Black Power Movement) o hlahileng ho ona. Hlophisa potso ya sehlooho ho thuto: ha boipelaetso ba kgotso, bo latelang molao, bo kgahlanngwa ka dikgoka le ho diehiswa, mekgatlo e arabela jwang? Bontsha hore re tla lula re bapisa le ntwa kgahlanong le kgethollo (apartheid) eo baithuti ba se ba e tseba.
Hoo e ka bang lekgolo la dilemo kamora hore bokgoba bo felisitswe, melao ya 'Jim Crow' e ile ya boloka Maamerika a batsho a arohane le a sa lekana.
Bokgoba bo ile ba feliswa ka 1865, empa ho tloha dilemong tsa bo-1870 dinaha tse ngata tsa Borwa di ile tsa fetisa melao ya Jim Crow e neng e phethahatsa kgethollo ya morabe dikolong, dipalangwang, direstorenteng le dibakeng tsa setjhaba. Nyewe ya 1896 ya Lekgotla le Phahameng la Plessy v. Ferguson e ile ya dumella disebediswa tse 'arohaneng empa di lekana' - hore e be tabeng di arohane mme di se lekane ho hang.
- Baahi ba batsho ba ne ba tobana le diteko tsa ho bala le ho ngola le makgetho a diketso a etseditsweng ho ba hanela ho vouta.
- Dikgoka tsa morabe, ho kenyeletsa ho bolawa ho sa latelweng molao (lynching), di ne di sebediswa ho phethahatsa borena ba makgowa.
- Papiso: jwaloka kgethollo ya Afrika Borwa pele ho 1948, kgethollo ya mmala ya US e ne e le molaong, e hlophisitswe mme e le ntho ya letsatsi le letsatsi.
Speaker notes
Hlahisa papiso e totobetseng le Afrika Borwa: 'arohane empa di lekana' US e ne e tshwana le monahano oo kgethollo (apartheid) e neng e tla o hlophisa hamorao. Hatisa hore kgethollo ya mmala Borwa ba Amerika e ne e tshehetswa ke molao (de jure) Borwa mme ke moetlo (de facto) Leboya. Sena se hlalosa hore hobaneng sepheo sa pele sa mokgatlo e ne e le mmasejene wa molao wa kgethollo. Hlokomela hore US e ne e na le molaotheo o ngotsweng le makgotla a dinyewe, tse fileng batela-batela tsela ya molao eo Maafrika Borwa a batlang a e hlokang.
Ka la 17 Motsheanong 1954 Lekgotla le Phahameng la US le ile la etsa qeto ya hore dikolo tsa setjhaba tse arohaneng ka morabe di kgahlano le molaotheo.
National Association for the Advancement of Colored People (NAACP), e sebedisa babuelli ba molao ba jwaloka Thurgood Marshall, e ile ya phephetsa kgethollo ya dikolo ka lekgotla. Nyeweng ya Brown v. Board of Education Lekgotla ka bonngwe le ile la hlakola 'arohane empa di lekana' thutong, la etsa qeto ya hore thuto e arohaneng e ne e sa lekane ka tlhaho.
- Qeto ena e ile ya fa mokgatlo matla a molao le tokelo ya boitshwaro bo botle.
- Dinaha tse ngata tsa Borwa di ile tsa hana, mme ho felisa kgethollo ho ile ha ba butle mme ha phephetswa ka matla.
- Ka 1957 mabotho a mmuso wa federal a ile a romelwa Little Rock, Arkansas, ho sireletsa baithuti ba robong ba batsho ba kena sekolong se phahameng sa makgowa.
Speaker notes
Hlahisa hore mokgatlo o ne o sebetsa mafaphaneng a mabedi ka nako e le nngwe: makgotleng le diterateng. Brown e ne e le tlholo ya molao, empa qeto ya lekgotla feela ha e a ka ya fetola bophelo ba letsatsi le letsatsi - kganyetso ya makgowa ('massive resistance') e bontshitse hore melao e ne e hloka ketso ya bongata ka morao. Little Rock ke mohlala o hlakileng wa hore mmuso o ne o lokela ho fihla hokae ho phethahatsa taelo ya lekgotla. Tsitsipano ena pakeng tsa maano a molao le a bongata e phalla ho pholletsa le yuniti kaofela.
Ho tshwarwa ha Rosa Parks ho ile ha qadisa boikoetliso ba matsatsi a 381 bo ileng ba etsa hore boipelaetso ba bongata bo se nang dikgoka e be matla a naha.
Ka la 1 Tshitwe 1955 Rosa Parks o ile a tshwarwa Montgomery, Alabama, ka lebaka la ho hana ho tlohella setulo sa hae sa bese ho monamodi wa lekgowa. Setjhaba sa batsho se ile sa arabela ka ho koetela dibese tsa toropo ka nako e fetang selemo, se tsamaya ka maoto le ho arolelana dikoloi. Moruti e monyane, Ngaka Martin Luther King Jr, o ile a kgethwa ho etella pele letsholo lena.
- Boikoetliso bo ile ba lematsa khampani ya dibese ka ditjhelete mme ba hulela tlhokomelo ya naha.
- Qetellong ya 1956 Lekgotla le Phahameng le ile la etsa qeto ya hore kgethollo ya dibese Montgomery e kgahlano le molaotheo.
- Bo ile ba tsebahatsa King e le moetapele mme ba paka matla a ketso ya bongata e hlophisitsweng, e se nang dikgoka.
Speaker notes
Hlalosa hore hobaneng Montgomery e le ntlha ya phetoho ya bohlokwa: e ile ya suthisa ntwa ho tswa makgotleng ho ya metseng. Hlokomela hore Parks e ne e le motjhankane ya nang le boiphihlelo wa NAACP, eseng feela monamodi ya kgathetseng - boemo ba hae bo ne bo na le molaotheo mme bo hlophisitswe. Katleho ya boikoetliso e ne e itshetlehile ka boitelo ba batho ba tlwaelehileng ka nako e fetang selemo. Etsa papiso le boikoetliso ba dibese ba Afrika Borwa (Alexandra 1957) le Defiance Campaign - mekgwa e tshwanang ya kgatello ya moruo le boitshwaro ba bongata.
Ba kgothaditswe ke Gandhi le kereke ya batsho, batjhankane ba ile ba sebedisa ketso e otlolohileng ya kgotso, e hlophisitsweng ho pepesa ho se lokang.
Sit-ins
Ho tloha 1960, baithuti ba ile ba nka dibaka tsa dijo tsa 'makgowa feela', ho qala Greensboro, North Carolina.
Freedom Rides
Ka 1961 banamodi ba merabe e tswakaneng ba ile ba phephetsa kgethollo diberseng tse fetang melele ya dinaha, ba tobana le dikgoka tsa lehlwele.
Ditwantsho le boikoetliso
Mekgatlo e jwaloka SCLC le SNCC e ile ya etella pele ditwantsho, matsholo a divoutu le boikoetliso ba moruo.
Speaker notes
Hlalosa filosofi: ho se sebedise dikgoka e ne e le boitlamo ba boitshwaro le leano. Ka ho dula ba na le kgotso ha ba hlaselwa, baipelaetsi ba ile ba hapa kutlwelo-bohloko ya setjhaba mme ba pepesa sehloho sa kgethollo - haholoholo thelevisheneng. Hlahisa mekgatlo ya bohlokwa: SCLC (Southern Christian Leadership Conference, King), SNCC (Student Nonviolent Coordinating Committee) le CORE (Congress of Racial Equality). Hatisa karolo e etellang pele ya batjha le baithuti - ntlha ya papiso le mekgatlo ya baithuti ba Afrika Borwa hamorao yunithing.
Ditshwantsho tsa dintja tsa mapolesa le dipaepe tsa mollo tse lebisitsweng ho baipelaetsi ba kgotso di ile tsa tshosa lefatshe.
Ka 1963 SCLC e ile ya lebisa Birmingham, Alabama, e nngwe ya ditoropo tse kgethollang haholo US. Ha mapolesa a sebedisa dintja le dipaepe tsa mollo tsa kgatello e phahameng kgahlanong le baitwantshi - ho kenyeletsa bana - dikhamera tsa thelevishene di ile tsa jara ditshwantsho ho pholletsa le Amerika le lefatshe, di eketsa kgatello hodima mmuso wa federal hore o nke bohato.
- King o ile a kwallwa tjhankaneng mme a ngola lengolo la hae le tummeng la 'Letter from Birmingham Jail' a buella ketso e otlolohileng.
- Mecha ya litaba e ile ya etsa hore ho se loke ha lehae e be taba ya naha le ya matjhaba.
- Kgalefo ya setjhaba e ile ya thusa ho sututsa Mopresidente Kennedy ho hlahisa molao wa ditokelo tsa setjhaba.
Speaker notes
Tsepamisa maikutlo karolong ya mecha ya litaba jwaloka sebetsa sa setjhaba. Mokgatlo o ile wa batla ka boomo ho tobana dibakeng moo karabelo ya dikgoka e neng e tla nkuwa ka khamera, ho fetola kgatello ya lehae hore e be kgatello ya dipolotiki ya naha. Bala kapa hlalosa mola o tswang 'Letter from Birmingham Jail' ka boikarabelo ba boitshwaro ba ho se mamele melao e sa lokang. Bapisa le kamoo ditshwantsho tsa Sharpeville (1960) le hamorao Soweto (1976) di ileng tsa hlohleletsa maikutlo a lefatshe kgahlanong le kgethollo.
Hoo e ka bang batho ba 250,000 ba ile ba bokana ka kgotso Lincoln Memorial ho batla mesebetsi le tokoloho.
Ke na le toro ya hore bana ba ka ba bane ba banyane ka letsatsi le leng ba tla phela sechabeng seo ho sona ba ke keng ba ahlolwa ka mmala wa letlalo la bona empa ka boemo ba semelo sa bona. Ngaka Martin Luther King Jr, Washington DC, 28 Phato 1963
March on Washington for Jobs and Freedom e ne e le kopano e kgolo ya dipolotiki eo US e neng e e bone. Puo ya King e ile ya fa mokgatlo pono e matla ya boitshwaro mme ya fetoha e nngwe ya dipuo tse tsebahalang haholo historing. Motjhankane o nang le kgotso, o hlomphehang o ile wa matlafatsa nyewe ya melao ya ditokelo tsa setjhaba ya federal.
- O ile wa kopanya mekgatlo e mengata ya ditokelo tsa setjhaba, ya basebetsi, ya kereke le ya baithuti.
- O ile wa kopanya ditlhoko tsa tekano ya molao le ditlhoko tsa toka ya moruo le mesebetsi.
- O ile wa tswela pele ho eketsa kgatello e ileng ya lebisa molaong o moholo selemong se latelang.
Speaker notes
Sebedisa selaete sena ho kopanya diphihlelo tsa karolo e se nang dikgoka. Hlokomela ditlhoko tse pedi tsa motjhankane - 'Mesebetsi le Tokoloho' - hore baithuti ba bone hore mokgatlo o ne o le mabapi le tekano ya moruo hammoho le ya molao, o bontsha esale pele kganyetso ya Black Power hamorao. Buisana ka hore hobaneng pono ya King ya Amerika e kopantsweng, e sa boneng mmala e le ya bohlokwa, mme o hlophise tsitsipano e tlang: batjhankane ba bang ba ne ba tla ngangisana hore toro ena e ile butle haholo mme ya kopa mamello e ngata ho Maamerika a batsho.
Dilemo tsa boipelaetso di ile tsa hlahisa melao ya bohlokwa e ileng ya heletsa kgethollo ya molao.
Civil Rights Act of 1964 e ile ya thibela kgethollo e itshetlehileng ka morabe, mmala, bodumedi, bong kapa naha ya tswalo, mme ya thibela kgethollo dibakeng tsa setjhaba le mosebetsing. Kamora ho hatakelwa ha baitwantshi ka sehloho Selma, Voting Rights Act of 1965 e ile ya thibela mekgwa e neng e sebediswa ho thibela baahi ba batsho ho vouta.
- Melao ena e ne e le diphihlelo tse kgolo ka ho fetisisa tsa molao tsa mokgatlo.
- Ho ngodiswa ha bavouti ba batsho Borwa ho ile ha nyoloha ka matla kamora 1965.
- Leha ho le jwalo, bofuma, dikgoka tsa mapolesa le kgethollo ya de facto, haholoholo ditoropong tsa Leboya, di ile tsa tswela pele.
Speaker notes
Hatisa sesosa le phello: kgatello e tsitsitseng ya setjhaba e ile ya qobella mmuso ho fetola molao. Empa qetella ka moedi wa bohlokwa o bulang karolo e latelang - tekano ya molao ha e a ka ya felisa bofuma, ho hloka mosebetsi, matlo a mabi kapa sehloho sa mapolesa, haholoholo ditoropong tsa Leboya tse jwaloka sebaka sa Watts Los Angeles, moo ho ileng ha hlaha borabele bo boholo ka 1965. Kgaohano ena pakeng tsa ditokelo tsa molao le bophelo ba nnete ke hantle seo mokgatlo wa Black Power o neng o tla se sebetsa.
- 1954 Brown v. Board of Education e felisa kgethollo ya molao ya sekolo
- 1955 Boikoetliso ba Dibese ba Montgomery bo qala kamora ho tshwarwa ha Rosa Parks
- 1960 Sit-ins tsa Greensboro; SNCC e thehwa
- 1963 Letsholo la Birmingham; March on Washington
- 1964 Civil Rights Act; Malcolm X o arohana le Nation of Islam
- 1965 Voting Rights Act; Malcolm X o a bolawa
- 1966 Sekgahla sa 'Black Power' se phahamiswa; Black Panther Party e thehwa
- 1968 Martin Luther King Jr o bolawa Memphis
Speaker notes
Sebedisa tatellano ya dinako ho tshwaya phetoho ho tloha karolong ya ditokelo tsa setjhaba e se nang dikgoka ho ya karolong e matla ya Black Power hoo e ka bang 1965-1966. Kopa baithuti ho hlokomela kamoo dipolao tsa Malcolm X (1965) le King (1968) di kentseng phetoho ena mabung. Ena ke ntlha ya phetoho ya thuto: ho tloha ho kopanya le ho se sebedise dikgoka ho ya ho boitshetleho, boikgantsho ba batsho mme, ho ba bang, boitshireletso ka dibetsa.
Ba tenehile ke phetoho e butle le dikgoka tse tswelang pele, batjhankane ba banyane ba ile ba batla boitshetleho le boikgantsho ba batsho.
Malcolm X o ne a se a ngangisitse hore Maamerika a batsho a lokela ho aha matla a bona mme a itshireletse 'ka mokgwa ofe kapa ofe o hlokahalang', ho ena le ho emela mosa wa makgowa. Ka 1966 Stokely Carmichael wa SNCC o ile a tsebahatsa sekgahla sa 'Black Power', a bitsetsa boipuso ba dipolotiki le moruo ba batsho le boikgantsho ka boitsebahatso ba batsho.
- Black Panther Party, e thehilweng ka 1966, e ile ya kopanya boitshireletso ka dibetsa le mananeo a setjhaba a jwaloka dijo tsa hoseng tsa mahala bakeng sa bana.
- Black Power e ile ya hatisa setso, histori le ditsi tse ikemetseng tsa batsho ho ena le ho kopana.
- Bahanyetsi ba ne ba tshaba hore e arola mokgatlo; batshehetsi ba re e ile ya fa Maamerika a batsho seriti le taolo.
Speaker notes
Hlahisa Black Power ka toka le ka tshekatsheko, eseng feela jwaloka 'mokgatlo wa dikgoka'. E hlalose e le karabelo ya meedi ya nnete: ditokelo tsa molao di ne di sa ka tsa felisa bofuma kapa dikgoka tsa mapolesa. Fapanya puo ya boitshireletso le dikgoka tse sa kgethang. Hlokomela mosebetsi wa bohlokwa wa Black Panthers setjhabeng. Ena ke ntlha e ntle ya ho lekola matla le mefokolo: Black Power e ile ya aha boikgantsho le boitshetleho empa ya tobana le kgatello e boima ya mmuso (COINTELPRO ya FBI) le dikarohano tsa kahare. [SME] Netefatsa boemo ba dintlha ka Black Panthers le COINTELPRO bo lokelang sehlopha.
Civil Rights le Black Power di ne di sa dumellane ka mekgwa le dipheo empa di arolelana sepheo sa tokoloho ya batsho.
Speaker notes
Tataisa baithuti ho lekola ho ena le ho hlalosa feela. Botsa: ke mokgwa ofe o fihletseng ho eng, mme ka tekanyo efe? Ho se sebedise dikgoka ho ile ha hapa melao ya bohlokwa le kutlwelo-bohloko ya lefatshe; Black Power e ile ya fetola boitsebahatso ba batsho le ho itshwara mme ya sebetsana le kgatello ya moruo le ya kelello eo melao e ileng ya e siya. Kgothaletsa baithuti ho di bona di kopantswe mme di latellana ho ena le ho ba dintho tse fapaneng feela - batjhankane ba bangata ba ile ba tsamaya pakeng tsa tsona. Papiso ena ke thepa ya bohlokwa ya moqoqo wa CAPS.
Ntwa ya Amerika e ile ya kgothatsa, mme e kgothaditswe ke, kganyetso ya Afrika Borwa.
Dintwa tsena tse pedi di ile tsa susumetsana ka ho toba. Ka 1962 Chief Albert Luthuli, Mopresidente wa ANC le mohapi wa Nobel Peace, le Martin Luther King Jr ba ile ba fana ka 'Appeal for Action Against Apartheid' mmoho. Hamorao, mehopolo ya Black Power le boikgantsho ba batsho e ile ya thusa ho bopa Black Consciousness Movement (BCM) ya Afrika Borwa, e neng e etelletswe pele ke Steve Biko ka South African Students' Organisation (SASO).
- Mekgatlo ka bobedi e ile ya sebedisa setjhaba - dikereke, baithuti le dihlopha tsa setjhaba - kgahlanong le mebuso ya kgethollo.
- Black Consciousness e ile ya boela ya bua molaetsa wa Black Power wa hore Maafrika Borwa a batsho a tlameha ho itokolla ka kelello pele a ka lokoloha ka dipolotiki.
- Phapang ya bohlokwa: mmuso wa kgethollo wa Afrika Borwa o ne o sa fe batjhankane hoo e batlang e le ho hloka ditsela tsa molao kapa tsa divoutu, kahoo boipelaetso ba kgotso bo ne bo kgahlanngwa ka ho thibelwa, ho kwallwa tjhankaneng le lefu.
Speaker notes
Selaete sena se tshehetsa tlhokahalo ya 'papiso ya setjhaba' ya sehlooho sa CAPS. Hatisa bobedi tshusumetso e arolelanwang le phapang ya bohlokwa ya sebopeho: batjhankane ba Amerika ba ne ba ka ipiletsa molaotheong, makgotleng le divoutung, ha kgethollo e ile ya kwala mamati ao, e sututsa ANC ho ya ntweng ka dibetsa ka 1961. [SME] Netefatsa botebo ba tshusumetso e boletsweng ya US Black Power ho Black Consciousness Movement ya Afrika Borwa - bahistori ba dumela hore ho ne ho na le tshusumetso (ka Fanon, dingolwa tsa US Black Power le Black Theology), empa netefatsa hore mantswe ha a a fetiswa bakeng sa phaposi ya thuto.
Mmoho mekgatlo e ile ya felisa kgethollo ya molao mme ya fetola kamoo boitsebahatso ba batsho le ditokelo di neng di utlwisiswa.
Civil Rights Movement e ile ya heletsa mokgwa wa molao wa kgethollo mme ya hapa ditokelo tsa ho vouta, ha Black Power e ile ya fetola boitsebahatso, setso le boitshepo ba batsho. Ho bolawa ha Martin Luther King Jr ka la 4 Mmesa 1968 e ne e le lehlaba le boima, empa mekgatlo e ne e se e fetotse setjhaba sa Amerika ka mokgwa o sa feleng mme ya kgothaletsa dintwa tsa tokoloho lefatsheng ka bophara.
- E ile ya bontsha matla a setjhaba se hlophisitsweng ho qobella mmuso wa temokrasi ho fetoha.
- E ile ya siya dingangisano tse tswelang pele ka kamoo ho ka koaloang kgaohano pakeng tsa ditokelo tsa molao le tekano ya nnete.
- Maano le matshwao a yona, ho tloha ditwantshong tsa bongata ho ya letsohong le phahamisitsweng, di ile tsa boela di utlwahala lefatsheng ka bophara.
Speaker notes
Kwala tshekatsheko ka ho lekanya katleho le mosebetsi o sa fellang: tekano ya molao e ile ya hapuwa, empa ho se lekane ha moruo, matlo a arohaneng le dikgoka tsa mapolesa di ile tsa tswela pele - ditaba tse ntseng di utlwahala le kajeno. Mema baithuti ho nahana ka seo 'katleho' e se bolelang bakeng sa mokgatlo wa boipelaetso. Matlafatsa moralo wa papiso: jwaloka ntwa kgahlanong le kgethollo, mekgatlo ena e ile ya kopanya maano a mangata ka nako mme ya nka matla ho baahi ba tlwaelehileng ba hlophisitsweng setjhabeng.
Hlahloba kutlwisiso ya hao ya boipelaetso ba setjhaba dilemong tsa bo-1950 ho isa bo-1970.
Mekgatlo ya US Civil Rights le Black Power e ne e le dikarabelo tse pedi tse amanang kgatellong ya morabe: e nngwe e batla ho kopana ka ho se sebedise dikgoka, e nngwe e batla boipuso ka boikgantsho le boitshetleho ba batsho. Ka bobedi e ile ya itshetleha ka ketso e hlophisitsweng ya baahi ba tlwaelehileng, mme ka bobedi e ne e na le dikamano tse matla le ntwa ya tokoloho ya Afrika Borwa.
Q. Hlalosa hore leano la mokgatlo le ile la fetoha jwang le hobaneng ho tloha Civil Rights ho ya Black Power dilemong tsa bo-1960. (8 marks)
Q. Bapisa dipheo le mekgwa ya Martin Luther King Jr le mokgatlo wa Black Power. Ke ofe oo o nahanang hore o ne o sebetsa hantle, mme hobaneng? (10 marks)
Q. Bontsha ditsela tse pedi tseo ka tsona ntwa ya US e neng e amana le boipelaetso ba setjhaba Afrika Borwa. (4 marks)
Speaker notes
Sebedisa dipotso jwaloka mosebetsi o ngotsweng kapa puisano e hlophisitsweng; kabo ya matshwao e etsisa mesebetsi ya CAPS e itshetlehileng ka mohlodi le ya ho ngola ho hlolositsweng. Kgothaletsa baithuti ho ngangisana ka mokgwa o hlakileng moqoqong wa papiso, ba sebedisa bopaki bakeng sa mahlakore ka bobedi. Ba hopotse hore 'o sebetsa hantle ho feta' ha e na karabo e le nngwe e nepahetseng - se bohlokwa ke ngangisano e tsheheditsweng. Hokahanya pele le sehlooho se latelang sa Black Consciousness Movement le tsela e yang temokrasing Afrika Borwa.
- Grade
- Grade 12
- Subject
- History
- CAPS topic
- Civil society protests 1950s-1970s
- Resource type
- Presentation