Aforika e e Ikemetseng
Go fedisa bokoloniale, dithuto tse pedi tsa dikgetsi tse di farologaneng (Congo le Tanzania), le go lekanyetsa dikatlego le dikgwetlho tsa boipuso.
Speaker notes
Baya potso e kgolo ya karolo eno: fa mebuso ya Yuropa e sena go ikgogela morago, ke ka ntlha yang mabuso a mangwe a a sa tswang go itokolola a ile a nna le tsepamo mme a mangwe a wela mo mathateng? Tlhalosa go fedisa bokoloniale e le tsela e dikoloni di neng di gapa boipuso jwa dipolotiki ka yona, bogolo magareng ga bogare jwa bo-1950 le bogare jwa bo-1970. Bontsha mokgwa wa go bapisa: Congo le Tanzania di ile tsa ikemela mo dingwageng tsa bo-1960 tse di simololang mme tsa sala ditsela tse di farologaneng thata morago ga moo.
Phefo ya phetogo
Mo dingwageng di ka nna masome a mabedi, bontsi jwa Aforika bo ile jwa tswa mo pusong ya bokoloniale go ya boipusong.
Morago ga Ntwa ya Bobedi ya Lefatshe, dinaga tse di maatla tsa Yuropa di ne di nyeletse mme metsamao e e ganetsang bokoloniale ya gola thata. Ghana e ile ya nna koloni ya ntlha kwa borwa jwa Sahara go gapa boipuso ka 1957 e eteletswe pele ke Kwame Nkrumah. Tonakgolo ya Boritane Harold Macmillan e ile ya tshwara maikutlo a nako eo mo puong ya yona ya 'wind of change' (phefo ya phetogo) ya 1960, e dumela gore bosetšhaba jwa Aforika bo ne bo sa kgone go ganediwa.
- 1957: Ghana - koloni ya ntlha kwa borwa jwa Sahara go gapa boipuso.
- 1960: 'Ngwaga wa Aforika', fa mabuso a le 17 a ikemela.
- Boipuso bo ne bo tla ka dipuisano mo mafelong a mangwe le ka ntwa ya dibetsa mo go a mangwe.
Speaker notes
Gatelela tswelelopele le phetogo. Dikakanyo tsa bosetšhaba di ne di se ntšha, mme maemo a morago ga ntwa - tlhwatlhwa ya go tshola mmuso, sekao sa India (1947), Tumalanothoto ya Ditšhabakopano, le batlhankedi ba Baaforika ba ba rutegileng ba ba tlhagelelang - a dira gore boipuso bo kgonege. Kopa baithuti go farologanya magareng ga boipuso jwa semmuso jwa dipolotiki le go ikaega ka iketsetso mo ikonoming go go neng go tswelela morago (setlhogo se dithuto tsa dikgetsi di boelang kwa go sona).
Dikakanyo tse di kwa morago ga ditšhaba tse ntšha
Ditsela tse nne tsa go akanya di ile tsa bopa gore baeteledipele ba akanye jang ka mmuso wa Aforika o o ikemetseng.
Pan-Africanism
Tumelo ya gore Baaforika ba na le bokamoso jo bo tshwanang mme ba tshwanetse go kopana - jaaka go bontshitswe mo Mokgatlhong wa Kutlwano ya Aforika (OAU), o o thailweng ka 1963.
Bosetšhaba jwa Aforika
Diphati tsa batho ba bantsi di ile tsa rotloetsa batho go ka kopa go ipusa le go fedisa taolo ya baeng.
Sošalisimo ya Aforika
Go aga tlhabololo mo ditlwaelong tsa setšhaba le boitshemelo go na le go kopisa bokapitalise jwa Bophirima.
Ntwa e e Tsididi
Kganetsano magareng ga USA le USSR e ile ya gogela mabuso a masha mo ntweng ya lefatshe mme ya bopa, ka dinako tse dingwe ya senya, dipolotiki tsa one.
Speaker notes
Dikakanyo tse nne tseno di naya baithuti didirisiwa tsa tlhatlhobo tsa dithuto tsa dikgetsi. Pan-Africanism le bosetšhaba di tlhalosa kgatelelo ya boipuso; sošalisimo ya Aforika le Ntwa e e Tsididi di tlhalosa dikgetho le dikgatelelo tse di latelang. Bontsha pele: Tanzania ke sekao sa rona se se phepa sa sošalisimo ya Aforika mo tirong, fa Congo yona e bontsha maatla a a senyang a go tsenatsena ga Ntwa e e Tsididi. [SME] Netefatsa selekano sa dintlha ka Pan-Africanism/OAU tse di solofelwang ke tatelano ya diteng tsa CAPS ya jaanong.
Aforika e nna e e ikemetseng
- 1957 Ghana e ikemela e eteletswe pele ke Nkrumah
- 1960 Belgian Congo e ikemela; 'Ngwaga wa Aforika'
- 1961 Tanganyika e ikemela; Lumumba o a bolawa
- 1963 OAU e thaiwa kwa Addis Ababa
- 1964 Tanganyika le Zanzibar di kopana go nna Tanzania
- 1965 Mobutu o tsaya taolo kwa Congo
- 1967 Tumalano ya Arusha e beya sošalisimo ya Tanzania
Speaker notes
Dirisa nako eno ya ditiragalo jaaka mmapa wa go tlhomamisa pele ga go tsena kwa botennye. Supa gore Congo le Tanzania (Tanganyika) di ile tsa ikemela ka bogare jwa dikgwedi di ka nna 18 fa gare, ka jalo dipharologano tsa dipoelo tsa tsona di ka se ke tsa latofadiwa fela ka nako. Kopa baithuti go tshwara dipotso tse pedi mo mogopolong: baeteledipele ba ne ba rua eng, mme ba dirile dikgetho dife?
Ke ka ntlha yang re bapisa Congo le Tanzania?
Mabuso a mabedi, a a ikemetseng ka nako e e tshwanang, a a fitlhelelang mafelo a a farologaneng thata.
CAPS e re kopa go lekanyetsa dikatlego le dikgwetlho tsa boipuso. Go bapisa Congo le Tanzania go dira seno se tshwaraganela: e nngwe ya nna leina la go sa nne le tsepamo le go tsenatsena ga baeng, e nngwe ya nna la tsepamo, kopano le ntlafatso e e nang le maikaelelo a a siameng mme e le boima mo ikonoming.
- Ka bobedi e ne e le dinaga tse dikgolo tse di nang le ditso le ditlhopha tsa dipuo tse dintsi.
- Ka bobedi di ne di lebana le kgwetlho ya go aga setšhaba go tswa mo mmusong wa bokoloniale.
- Dipoelo tsa tsona tse di farologaneng di re letla go leka gore tota ke eng se se bopileng Aforika e e ikemetseng - boswa, boeteledipele, tumelo le maatla a kwa ntle.
Speaker notes
Baakanya papiso ka phepafalo jaaka bokgoni jwa go kwala rre. Karabo e e nonofileng ya Mophato wa 12 ga e anele fela naga nngwe le nngwe; e kgaoganya diphetogodi (boswa jwa bokoloniale, boleng jwa boeteledipele, dikgetho tsa tumelo, kgatelelo ya Ntwa e e Tsididi) mme e tlhalosa gore ke ka ntlha yang tshimologo e e tshwanang e ile ya ntsha dipoelo tse di farologaneng. Rotloetsa baithuti go aga tafole ya papiso fa dislaete tse di latelang di ntse di tswelela.
Congo ka fa tlase ga puso ya Belgium
Koloni e kgolo, e e humileng ka diminerale, e e neng e beilwe ka bomo e sa baakanyediwa go ipusa.
Congo pele e ne e busiwa jaaka thoto ya botho ya Kgosi Leopold II wa Belgium mme go tswa foo, go simolola ka 1908, jaaka Belgian Congo. Puso ya bokoloniale e ne e le ya go ntsha khumo ka bogale - e humile ka raba, koporo le diminerale - mme le fa go ntse jalo Belgium e ne e sa tshele sepe mo go ruteng baeteledipele ba Congo. Ka boipuso go ne go na le baithuti ba se kae fela ba yunibesithi ba Congo mme go se na batsamaisi ba masole ba Baaforika.
- Ikonomi e ne e agilwe mo go romeleng diminerale kwa ntle, bogolo go tswa Katanga e e humileng ka koporo.
- Belgium e ne e gatelela ditiro tsa dipolotiki go fitlha dingwaga tsa bofelo pele ga boipuso.
- Boipuso ka Seetebosigo 1960 bo ne bwa tla ka tshoganyetso, ka go baakanyediwa go gonnye.
Speaker notes
Tlhalosa 'go ntsha khumo' e le thulaganyo e e diretsweng go tsaya khumo, e seng go tlhabolola koloni. Ntlha e e botlhokwa ya tlhatlhobo ke boswa: Congo e ile ya tsena mo boipusong e na le khumo e kgolo ya diminerale mme e se na batsamaisi, batsamaisi ba masole kgotsa baradipolotiki ba ba nang le maitemogelo - motheo wa go sa nne le tsepamo. [SME] Polelo ya 'baithuti ba se kae' ke ntlha e e tlwaelegileng ya buka ya thuto; netefatsa palo tota e mokgethi a ka e solofelang (gantsi e umakiwa e ka nna lesome go ya go lesome le supa).
Mathata a Congo
Mo malatsing a se kae morago ga boipuso mmuso o mosha o ile wa wela mo botsuolong, go itlhaola le go tsenatsena ga Ntwa e e Tsididi.
Ka boipuso ka 30 Seetebosigo 1960, Patrice Lumumba o ile a nna Tonakgolo mme Joseph Kasavubu Moporesitente. Ka bonako masole a ile a tsuologa, Belgium ya romela masole, mme porofense e e humileng ka diminerale ya Katanga ya itlhaola ka fa tlase ga Moise Tshombe. Lumumba o ile a kopa thuso mo Ditšhabakopano mme go tswa foo mo Soviet Union, se se ileng sa tshosa mebuso ya Bophirima.
- Ditšhabakopano di ile tsa romela mophato o mogolo wa go boloka kagiso mme di ne di sa batle go fenya kgaogano ya Katanga.
- Lumumba o ile a lelekwa, a tshwarwa mme a bolawa ka Ferikgong 1961, ka seabe sa Belgium le Katanga.
- Mathata a ile a nna ntlha ya kgotlhang ya Ntwa e e Tsididi e e ileng ya bopa Congo dingwagakgolo.
Speaker notes
Se ke pelo ya tlhatlhobo ya kgetsi ya Congo. Ntsha maatla a mararo a a gagolang mmuso: karogano ya ka fa gare (go tsuologa ga masole, kgatelelo ya ditso le kgaolo), dikgatlhego tsa ikonomi (koporo ya Katanga), le kganetsano ya Ntwa e e Tsididi (poifo ya Bophirima ya gore Lumumba o tla retologela kwa Moscow). Tshwara polao ya Lumumba ka kelotlhoko le boammaaruri: o ile a bolawa ka seabe sa Belgium le Katanga, mme borahisitori ba bantsi le bona ba supa seabe sa bosethsupi jwa Bophirima. [SME] Selekano sa maikarabelo a US/CIA mo polaong ya Lumumba se a ganetsanwa mo hisitoring; se tlhalose e le se se belaelwang thata go na le nnete e e tlhomamisitsweng.
Mobutu, bogatakisi le go wela
Go tlhoka tsepamo go ile ga bula lebati la bogatakisi jwa dingwaga di le 32.
Ka 1965 molaodi wa masole Joseph Mobutu (moragonyana Mobutu Sese Seko) o ile a tsaya taolo ka phetogo ya puso ka dikgoka, a tshegediwa ke mebuso ya Bophirima e e neng e mo tlotla jaaka tsala ya Ntwa e e Tsididi. O ile a fetola leina la naga go nna Zaire ka 1971, a thibela dikganetso, mme a busa go fitlha ka 1997. Puso ya gagwe e ile ya itsege ka bobodu le go ikhumisa fa bontsi jwa batho bo ntse bo humanega - mokgwa o o ka nako tse dingwe o bidiwang 'kleptocracy' (puso ya bogodu).
- Mobutu o ile a kgobokanya maatla mo mmusong wa lekoko le le lengwe le kobamelo ya botho jwa gagwe.
- Tshegetso ya baeng e ile ya mo tshola mo ofiseng le fa ikonomi e ne e wa.
- Go wa ga gagwe ka 1997 go ile ga latelwa ke ntwa e nngwe mo kgaolong.
Speaker notes
Kgetsi ya Congo e bontsha ka fa go fedisa bokoloniale mo go sa nang le tolamo le go tsenatsena ga baeng go ka tlhomamisang puso ya bogatakisi. Dira gore taolo ya Ntwa e e Tsididi e phepafale: Bophirima bo ne bo itshoketse bobodu jwa Mobutu ka gonne o ne a ganetsa bokomonisi mme a sireletsa go tsena mo dimineraleng. Se ke poelo e e phepa ya 'kgwetlho' ya boipuso - boipuso jwa semmuso ntle le tlhabololo ya nnete kgotsa mmuso o o ikarabelang.
Go tswa Tanganyika go ya Tanzania
Tsela e e nang le kagiso thata ya boipuso, le tiro e e diretsweng ka bomo ya kopano ya setšhaba.
Tanganyika, e e neng e le lefatshe la Sejeremane mme moragonyana la busiwa ke Boritane, e ile ya gapa boipuso ka kagiso ka Sedimonthole 1961 e eteletswe pele ke Julius Nyerere le lekoko la gagwe, TANU (Tanganyika African National Union). Ka 1964 Tanganyika e ile ya kopana le ditlhaketlhake tsa Zanzibar go bopa Rephaboliki e e Kopaneng ya Tanzania. Nyerere, o o itsegeng jaaka Mwalimu ('morutabana'), o ile a tsholetsa kopano ya setšhaba go feta boikanyego jwa ditso mme a dira Seswahili puo e e kopanyang ya setšhaba.
- Boipuso bo ne bwa tla ka dipuisano, e seng ka ntwa, mo go neng ga naya tshimologo e e nang le tsepamo thata.
- Puo e e kopanyang ya setšhaba e ile ya thusa go golaganya ditso tse di fetang 100.
- Nyerere o ile a aga mmuso wa lekoko le le lengwe, mme o o neng o totile kopano le maikaelelo a loago go na le go ikhumisa.
Speaker notes
Bapisa le Congo mo kgatong nngwe le nngwe: phetiso ya puso ka kagiso, lekoko le le lengwe le le nonofileng la bosetšhaba le le nang le lenaneo le le utlwalang, mme bogolo moeteledipele yo o neng a tsholetsa go aga setšhaba go feta maatla a botho. Tlhalosa tiriso e e diretsweng ka bomo ya Seswahili le boitshupo jwa setšhaba go fokotsa karogano ya ditso e e neng ya thusa go senya Congo. Simolodisa serodumo sa Nyerere sa boikanyego jwa botho jaaka phetogodi e e nnileng botlhokwa.
Ujamaa le Tumalano ya Arusha
Ka 1967 Nyerere o ile a beya tsela e e kgethegileng: sošalisimo ya Aforika le boitshemelo.
Re gateletswe thata, re ntshitswe khumo thata mme re itlhokomolositswe thata. Ke bokoa jwa rona jo bo re gogetseng kwa go gateletsweng, go ntshiweng khumo le go itlhokomologweng. Julius Nyerere, Tumalano ya Arusha, 1967
Tumalano ya Arusha e ile ya ineela Tanzania mo ujamaa (lefoko la Seswahili le le rayang 'go nna lelapa') - sošalisimo e e ikagetsweng mo tirisanommogo, tekatekano le boitshemelo go na le go ikaega ka madi a baeng. Mmuso o ile wa tsaya madirelo a a botlhokwa le dibanka go nna a mmuso, mme wa rotloetsa batho go nna le go lema mmogo mo metsaneng ya tirisanommogo ya ujamaa.
- Baeteledipele ba ne ba solofelwa go tshela ka bonolo mme ba se ikhumise.
- Dipeeletso di ne di lebisitswe kwa dikgaolong tsa magae, dikolo le dikliniki.
- Maikaelelo e ne e le tlhabololo e Batanzania ba e laolang ka bobona.
Speaker notes
Ujamaa ke sekao se se phepa sa 'sošalisimo ya Aforika' go tswa mo sliteng ya dikakanyo, ka jalo golaganya morago ka phepafalo. Tlhalosa kgogedi: morago ga go ntshiwa khumo ka bokoloniale, boitshemelo e ne e le tsela ya go tila go ikaega go gongwe ka ikonomi. Bontsha pele kgotlhang mo sliteng e e latelang - boleng bo ne bo tlotliwa mo lefatsheng lotlhe, mme lenaneo la go nna mo metsaneng, bogolo fa le ne le nna la pateletso mo dingwageng tsa bo-1970, le ile la senya temo mme ga se la naya kgolo e e neng e solofetswe.
Tanzania: dikatlego le dikgwetlho
Speaker notes
Supa katlholo e e lekalekaneng e CAPS e e duelang. Nyerere ka boene moragonyana o ile a dumela gore ujamaa e ile ya palelwa ka ikonomi, fa a ntse a sireletsa dikatlego tsa yona tsa loago. Ntlha e botlhokwa: boipuso bo ile jwa naya seriti, kopano le kgatelopele ya loago mo Tanzania, mme e seng phetogo ya ikonomi e batho ba neng ba e solofela. Dira gore baithuti ba lemoge gore 'katlego' le 'palelo' ga se dilo tse di ganetsanang fela - naga e ka atlega mo dilong tse dingwe mme ya sokola mo go tse dingwe.
Ditsela tse pedi di bapisiwa
Paka e e tshwanang, boswa jo bo tshwanang jwa pharologano ya ditso - dipoelo tse di farologaneng thata.
Boeteledipele
Congo: boeteledipele jo bo bokoa, jo bo ganetsanwang jo bo digilweng ka dikgoka. Tanzania: moeteledipele yo o nang le tsepamo, yo o kopanyang yo o totileng go aga setšhaba.
Go tsenatsena ga baeng
Congo: go tsenatsena go go bokete ga Belgium le Ntwa e e Tsididi. Tanzania: phetiso e e nang le kagiso thata le sebaka se se gololetsegang sa go itlhophela tsela ya yona.
Tumelo le ikonomi
Congo: puso ya bogodu le go wa. Tanzania: sošalisimo e e nang le maikaelelo a a siameng, dikatlego tse di nonofileng tsa loago mme kgolo e e bokoa ya ikonomi.
Thuto
Dipoelo di ne tsa bopiwa ke boswa, dikgetho tsa boeteledipele, tumelo le Ntwa e e Tsididi - e seng ke boipuso fela.
Speaker notes
Sliaete eno ke tafole ya papiso e baithuti ba tshwanetseng go kgona go e ntsha gape le go ngangisana go tswa mo go yona. Ba kgothaletse go feta tlhaloso: ke ntlha efe e e neng e le botlhokwa go feta? Karabo e e siameng e ka ngangisana gore boeteledipele le go tsenatsena ga baeng di ne di le botlhokwa thata, ka gonne dinaga ka bobedi di ile tsa rua pharologano e e tshwanang ya ditso mme tsa farologana thata. Laletsa go sa dumelane - borahisitori ba lekanyetsa dintlha tseno ka go farologana.
Dikatlego le dikgwetlho tsa boipuso
Speaker notes
Tswa mo dithutong tse pedi tsa dikgetsi o lebe kontinente yotlhe. Gakolola baithuti gore melelwane e e senang tolamo e e neng ya gakololwa kwa Khonferenseng ya Berlin ya 1884-85 e ile ya ruiwa e sa fetoge - kgwetlho ya sebopego e go seng moeteledipele ope o e itlhophileng. Rotloetsa katlholo e e godileng: boipuso e ne e le katlego ya nnete e e tlhokegang, mme kgololosego ya dipolotiki ga e a ka ya tlisa kgololosego ya ikonomi kgotsa temokerasi e e nang le tsepamo ka bonako. Botennye jono ke se tota dipotso tsa FET tse di theilweng mo metsweding le tsa tlhamo di se duelang.
Se re se ithutileng
Boipuso e ne e le tshimologo, e seng bokhutlo - teko ya nnete e ne e le se mmuso mongwe le mongwe o mosha o o se agileng morago.
Go fedisa bokoloniale go ile ga phatlhalala mo Aforika mo dingwageng tsa bo-1950 le bo-1960, go kgweediwa ke bosetšhaba le Pan-Africanism. Congo e bontsha ka fa boswa jo bo bokoa le go tsenatsena ga Ntwa e e Tsididi go ntshitseng mathata le bogatakisi ka teng, fa Tanzania e bontsha ka fa boeteledipele jo bo kopanyang le maikaelelo a ujamaa di ntshitseng tsepamo le kgatelopele ya loago mme kgolo e e lekanyeditsweng ya ikonomi. Mmogo di re letla go atlhola dikatlego le dikgwetlho tsa Aforika e e ikemetseng ka tekatekano.
Q. Tlhalosa ka fa Ntwa e e Tsididi e neng ya tshwaela mo mathateng a Congo morago ga boipuso ka 1960. (8 marks)
Q. O dirisa sekao sa Tanzania, tlotla ka dikatlego le dikgwetlho tsa ujamaa le Tumalano ya Arusha. (10 marks)
Q. 'Dipoelo tsa boipuso di ne tsa bopiwa thata ke boeteledipele go na le sengwe le sengwe se naga e neng ya se rua.' Bapisa Congo le Tanzania go ngangisana o tshegetsa kgotsa o ganetsa polelo eno. (12 marks)
Speaker notes
Dirisa dipotso tse tharo go akaretsa mekgwa ya tlhatlhobo ya CAPS: Q1 tlhaloso/sesoso, Q2 tekolo ya kgetsi e le nngwe, Q3 ngangisano ya tlhamo ya papiso. Rotloetsa baithuti go dirisa bosupi go tswa mo dithutong tse pedi tsa dikgetsi mo Q3 le go fitlhelela katlholo e e phepa, e e sireleditsweng go na le go nna fa gare. Konela ka go golaganya morago le Aforikaborwa: Tanzania le OAU di ile tsa tshegetsa ka tlhoafalo ntwa ya kgatlhanong le tlhaolele, ka jalo 'Aforika e e Ikemetseng' ke karolo ya kgang ya Aforikaborwa ka boyona.
- Grade
- Grade 12
- Subject
- History
- CAPS topic
- Independent Africa
- Resource type
- Presentation