Afrika e Ikemetseng
Tlhakolo ya bokoloni, dithuto tse pedi tsa linthla tse fapaneng (Congo le Tanzania), le ho lekanya dikatleho le diqholotso tsa boipuso.
Speaker notes
Hlophisa potso ya sehlooho ya yunithi ena: ka mora hore mebuso ya bokoloni ya Yuropa e tswe, ke hobaneng dinaha tse ding tsa Afrika tse neng di sa tswa ikemela di ile tsa tsitsa athe tse ding di ile tsa wela kotsing? Hlalosa tlhakolo ya bokoloni e le tshebetso eo ka yona dikoloni di ileng tsa fumana boipuso ba dipolotiki, boholo pakeng tsa bohareng ba dilemo tsa bo-1950 le bohareng ba bo-1970. Sheba esale pele mokgwa wa papiso: Congo le Tanzania ka bobedi di ile tsa ikemela mathwasong a dilemo tsa bo-1960 empa tsa latela ditsela tse fapaneng haholo.
Moya wa phetoho
Hoo e ka bang mengwaheng e mmedi feela, boholo ba Afrika bo ile ba tloha pusong ya bokoloni ho ya boipusong.
Ka mora Ntwa ya Bobedi ya Lefatshe, mebuso ya Yuropa e ile ya fokola mme mekgatlo e lwantshang bokoloni ya matlafala. Ghana e bile koloni ya pele ka boroa ho Sahara ho fumana boipuso ka 1957 tlasa Kwame Nkrumah. Tonakgolo ya Brithani Harold Macmillan e ile ya hlalosa maikutlo a nako eo puong ya hae ya 'moya wa phetoho' ya 1960, e amohela hore bosetjhaba ba Afrika bo ne bo sa kgone ho hanyetswa.
- 1957: Ghana - koloni ya pele ka boroa ho Sahara ho fumana boipuso.
- 1960: 'Selemo sa Afrika', ha dinaha tse 17 di ne di ikemela.
- Boipuso bo ile ba tla ka dipuisano dibakeng tse ding le ka ntwa ya dibetsa dibakeng tse ding.
Speaker notes
Hatisa ho tswellapele le phetoho. Mehopolo ya bosetjhaba e ne e se metjha, empa maemo a ka mora ntwa - ditshenyehelo tsa bokoloni, mohlala wa India (1947), Molaotheo wa Machaba a Kopaneng, le sehlopha se rutehileng sa Maafrika se ntseng se hola - a ile a etsa hore boipuso bo kgonehe. Kopa baithuti hore ba khetholle pakeng tsa boipuso ba dipolotiki bo hlophisitsweng le ho itshetleha ka moruo ho tebileng ho neng ho tswellapele ka mora moo (sehlooho seo dithuto tsa linthla di boelang di se hlaha).
Mehopolo e ka morao ho dinaha tse ntjha
Dikelello tse nne di ile tsa bopa kamoo baetapele ba neng ba nahana kateng ka naha ya Afrika e ikemetseng.
Pan-Africanism
Tumelo ya hore Maafrika a arolelana bokamoso bo tshwanang mme a lokela ho kopana - e hlahisitswe Mokgatlong wa Bonngwe ba Afrika (OAU), o thehilweng ka 1963.
Bosetjhaba ba Afrika
Mekga ya bongata e ile ya kgothaletsa batho hore ba be le tabatabelo ya ho ipusa le ho felisa puso ya basele.
Bososhaliste ba Afrika
Ho aha ntshetsopele ho ipapisitswe le meetlo ya setjhaba le boitshetleho ho ena le ho kopisa bokhapithale ba Bophirima.
Ntwa e Batang
Tlhodisano pakeng tsa USA le USSR e ile ya hulela dinaha tse ntjha tlhodisanong ya lefatshe mme ya bopa, ka nako tse ding ya sitisa, dipolotiki tsa tsona.
Speaker notes
Mehopolo ena e mene e fa baithuti disebediswa tsa tlhahlobo bakeng sa dithuto tsa linthla. Pan-Africanism le bosetjhaba di hlalosa tabatabelo ya boipuso; bososhaliste ba Afrika le Ntwa e Batang di hlalosa dikgetho le dikgatello tse ileng tsa latela. Sheba esale pele: Tanzania ke mohlala wa rona o hlakileng ka ho fetisisa wa bososhaliste ba Afrika tshebetsong, athe Congo e bontsha matla a senyang a tsohanong ya Ntwa e Batang. [SME] Netefatsa boemo ba dintlha tse lebeletsweng ka Pan-Africanism/OAU tlheng ya CAPS ya hajwale.
Afrika e ba boipuso
- 1957 Ghana e ba boipuso tlasa Nkrumah
- 1960 Belgian Congo e ikemela; 'Selemo sa Afrika'
- 1961 Tanganyika e ikemela; Lumumba o a bolawa
- 1963 OAU e thehwa Addis Ababa
- 1964 Tanganyika le Zanzibar di kopana e le Tanzania
- 1965 Mobutu o hapa matla Congo
- 1967 Phatlalatso ya Arusha e beha bososhaliste ba Tanzania
Speaker notes
Sebedisa tatellano ena ya dinako e le mmapa wa tataiso pele ho dithuto tse tebileng. Hlokomedisa hore Congo le Tanzania (Tanganyika) di ile tsa ikemela ka hara dikgwedi tse ka bang 18 tse fapaneng, ka hoo phapang ya diphetho tsa tsona e ke ke ya nkelwa feela nakong. Kopa baithuti hore ba boloke dipotso tse pedi kelellong: ke eng seo baetapele ba ileng ba se rua, le hore ke dikgetho dife tseo ba di entseng?
Ke hobaneng re bapisa Congo le Tanzania?
Dinaha tse pedi, tse ileng tsa ikemela hoo e batlang e le nako e le nngwe, tse ileng tsa fihla dibakeng tse fapaneng haholo.
CAPS e re kopa hore re lekanye dikatleho le diqholotso tsa boipuso. Ho bapisa Congo le Tanzania ho etsa sena hore se utlwahale: e nngwe e ile ya tsebahala ka ho hloka botsitso le ho kenella ha basele, e nngwe ka botsitso, bonngwe le phetoho e nang le tjhebelopele empa e le boima moruong.
- Ka bobedi e ne e le dibaka tse kgolo tse nang le merabe le dipuo tse ngata.
- Ka bobedi di ile tsa tobana le qholotso ya ho aha setjhaba ho tswa mmusong wa bokoloni.
- Diphetho tsa tsona tse fapaneng di re dumella ho leka hore na ke eng se ileng sa bopa Afrika e ikemetseng - lefa, boetapele, mohopolo wa dipolotiki le mebuso ya kantle.
Speaker notes
Hlophisa papiso ka ho hlaka e le bokgoni ba ho ngola moqoqo. Karabo e matla ya Kereiti ya 12 ha e phete feela naha ka nngwe; e khethollela mabaka (lefa la bokoloni, boleng ba boetapele, dikgetho tsa mohopolo wa dipolotiki, kgatello ya Ntwa e Batang) mme e hlalose hore ke hobaneng qalo e tshwanang e hlahisitse diphetho tse fapaneng. Kgothaletsa baithuti hore ba ahe tafole ya papiso ha dislaete tse latelang di ntse di hlaha.
Congo tlasa puso ya Belgium
Koloni e kgolo, e ruileng dintho, e ileng ya bolokwa ka boomo e sa itokisetsa ho ipusa.
Congo e ile ya qala ho buswa e le thepa ya botho ya Morena Leopold II wa Belgium mme, ho tloha 1908, e le Belgian Congo. Puso ya bokoloni e ne e ntsha maruo ka sehloho - e ruile rabara, koporo le diminerale - empa Belgium e ne e sa tsetele letho ho koetlisa baetapele ba Congo. Ha ho ikemelwa ho ne ho ena le baithuti ba seng bakae feela ba Congo ba fumaneng mangolo a divarsithi mme ho se na balaodi ba sesole ba Maafrika.
- Moruo o ne o thehilwe hodima ho romela diminerale kantle, haholoholo ho tswa Katanga e ruileng koporo.
- Belgium e ile ya hatella diketso tsa dipolotiki ho fihlela dilemong tse seng kae tsa ho qetela pele ho boipuso.
- Boipuso ka Phupjane 1960 bo ile ba tla ka tshohanyetso, ho se na boitokiso bo bongata.
Speaker notes
Hlalosa 'ho ntsha maruo' e le tsamaiso e etseditsweng ho tlosa leruo, e seng ho ntshetsa koloni pele. Ntlha ya bohlokwa ya tlhahlobo ke lefa: Congo e ile ya kena boipusong e ena le leruo le leholo la diminerale empa e se na balaodi, balaodi ba sesole kapa bo-ralipolotiki ba nang le boitseanape - mokgwa o hlahisang ho hloka botsitso. [SME] Polelo ya 'baithuti ba seng bakae' ke ntlha e tlwaelehileng dibukeng; netefatsa palo e nepahetseng eo mohlahlobi a e lebeletseng (hangata e boletswe e le ho tloha ho ba leshome ho isa ho leshome le metso e supileng).
Mathata a Congo
Ka hara matsatsi a se makae ho tloha boipusong, naha e ntjha e ile ya wela borabeleng, karohanong le kenellong ya Ntwa e Batang.
Ha ho ikemelwa ka la 30 Phupjane 1960, Patrice Lumumba e bile Tonakgolo mme Joseph Kasavubu e ba Mopresidente. Hang-hang lebotho la sesole le ile la rabela, Belgium ya romela masole, mme profinse ya Katanga e ruileng diminerale ya phatlalatsa karohano tlasa Moise Tshombe. Lumumba o ile a kopa thuso ho Machaba a Kopaneng yaba o kopa ho Soviet Union, e leng se ileng sa tshosa mebuso ya Bophirima.
- Machaba a Kopaneng a ile a romela lebotho le leholo la khotso empa a hana ho tsheka karohano ya Katanga.
- Lumumba o ile a lelekwa, a tshwarwa mme a bolawa ka Pherekgong 1961, ka seabo sa Belgium le Katanga.
- Mathata ana a ile a fetoha sebaka sa tsohano ya Ntwa e Batang e ileng ya bopa Congo ka mengwaha e mengata.
Speaker notes
Ena ke pelo ya tlhahlobo ya thuto ya Congo. Ntsha matla a mararo a neng a haola naha: karohano ya ka hare (borabele ba sesole, tsitsipano ya merabe le ya dibaka), thahasello ya moruo (koporo ya Katanga), le tlhodisano ya Ntwa e Batang (tshabo ya Bophirima ya hore Lumumba a tla retelehela Moscow). Tshwara polao ya Lumumba ka hlokomelo le ka botshepehi: o ile a bolawa ka seabo sa Belgium le Katanga, mme boradihistori ba bangata ba boela ba supa seabo sa bohlale ba sesole ba Bophirima. [SME] Boholo ba boikarabelo ba US/CIA polaong ya Lumumba bo phehisanwa historing; bo hlahise e le se belaellwang ka matla ho ena le taba e tiisitsweng.
Mobutu, bohatelli le ho theoha
Ho hloka botsitso ho ile ha bula monyako wa bohatelli ba dilemo tse 32.
Ka 1965 molaodi wa sesole Joseph Mobutu (hamorao Mobutu Sese Seko) o ile a hapa matla ka phetohelo, a tsheheditswe ke mebuso ya Bophirima e neng e mo nka e le motswalle wa Ntwa e Batang. O ile a reha naha lebitso le letjha la Zaire ka 1971, a thibela bohanyetsi, mme a busa ho fihlela 1997. Puso ya hae e ile ya tsebahala ka bobodu le ho itjhabisa ha baholo athe boholo ba batho bo ntse bo futsanela - mokgwa o bitswang 'kleptocracy' (puso ya masholu).
- Mobutu o ile a bokella matla mmusong wa mokga o le mong le sethabo sa botho.
- Tshehetso ya kantle e ile ya mo boloka pusong ho sa tsotellwe ho putlama ha moruo.
- Ho wa ha hae ka 1997 ho ile ha latelwa ke ntwa e nngwe hape sebakeng seo.
Speaker notes
Thuto ya Congo e bontsha kamoo tlhakolo ya bokoloni e tsitisitsweng le kenello ya kantle di ka tiisang puso ya bohatelli. Etsa hore mabaka a Ntwa e Batang a hlake: Bophirima bo ile ba mamella bobodu ba Mobutu hobane e ne e le mohanyetsi wa bokomonisi mme a sireletsa phihlello diminerale. Ona ke phetho e hlakileng ka ho fetisisa ya 'qholotso' ya boipuso - boipuso ba dipolotiki bo se na ntshetsopele ya nnete kapa puso e ikarabellang.
Ho tloha Tanganyika ho ya Tanzania
Tsela e nang le khotso ho feta ho ya boipusong, le morero o hlophisitsweng wa bonngwe ba setjhaba.
Tanganyika, e neng e le sebaka se kileng sa laolwa ke Jeremane yaba se laolwa ke Brithani, e ile ya fumana boipuso ka khotso ka Tshitwe 1961 tlasa Julius Nyerere le mokga wa hae, TANU (Tanganyika African National Union). Ka 1964 Tanganyika e ile ya kopana le dihlekehleke tsa Zanzibar ho theha Rephaboliki e Kopaneng ya Tanzania. Nyerere, ya tsejwang e le Mwalimu ('titjhere'), o ile a kgothaletsa bonngwe ba setjhaba ho feta borato ba morabe mme a etsa Swahili puo e kopanyang ya setjhaba.
- Boipuso bo ile ba tla ka dipuisano, eseng ka ntwa, ho fana ka qalo e tsitsitseng ho feta.
- Puo e kopantsweng ya setjhaba e ile ya thusa ho kopanya merabe e fetang 100.
- Nyerere o ile a aha mmuso wa mokga o le mong, empa o o shebaneng le bonngwe le direro tsa setjhaba ho ena le ho itjhabisa.
Speaker notes
Bapisa le Congo mohatong o mong le o mong: phetiso ya matla ka khotso, mokga o le mong o matla wa bosetjhaba o nang le lenaneo le utlwahalang, mme ka hodima tsohle moetapele ya beileng ho aha setjhaba pele ho matla a botho. Hlalosa tshebediso e hlophisitsweng ya Swahili le boitsebiso ba setjhaba ho fokotsa karohano ya merabe e ileng ya thusa ho senya Congo. Hlahisa botumo ba Nyerere ba botshepehi ba botho e le lebaka le neng le le bohlokwa.
Ujamaa le Phatlalatso ya Arusha
Ka 1967 Nyerere o ile a beha tsela e ikgethang: bososhaliste ba Afrika le boitshetleho.
Re hatelletswe haholo, re hlokofaditswe haholo mme re hlokomolohuwe haholo. Ke bofokodi ba rona bo ileng ba etsa hore re hatellwe, re hlokofatswe mme re hlokomolohuwe. Julius Nyerere, Phatlalatso ya Arusha, 1967
Phatlalatso ya Arusha e ile ya itlama Tanzania ho ujamaa (lentswe la Swahili le bolelang 'ho ba lelapa') - bososhaliste bo tswang hae bo thehilweng hodima tshebedisano, tekano le boitshetleho ho ena le ho itshetleha ka matlole a kantle. Mmuso o ile wa nka diintasteri le dibanka tsa bohlokwa, mme wa kgothaletsa batho ho phela le ho lema mmoho metseng ya tshebedisano ya ujamaa.
- Baetapele ba ne ba lebeletswe ho phela ka bonolo mme ba se ke ba itjhabisa.
- Matsete a ile a lebiswa dibakeng tsa mahae, dikolong le ditleliniking.
- Sepheo e ne e le ntshetsopele eo Batanzania ba e laolang ka bobona.
Speaker notes
Ujamaa ke mohlala o hlakileng ka ho fetisisa wa 'bososhaliste ba Afrika' ho tswa slaeteng ya mehopolo, ka hoo hokela morao ka ho hlaka. Hlalosa se hohelang: ka mora tlhokofatso ya bokoloni, boitshetleho e ne e le tsela ya ho qoba ho itshetleha ho hoshwa ka moruo. Sheba esale pele tsitsipano ya slaeteng e latelang - boleng bo ne bo hlomphuwa lefatsheng lohle, empa lenaneo la ho aha metse, haholoholo ha le fetoha la kgatello dilemong tsa bo-1970, le ile la sitisa temo mme la se ke la fana ka kholo e neng e lebeletswe.
Tanzania: dikatleho le diqholotso
Speaker notes
Etsa mohlala wa kahlolo e leka-lekaneng eo CAPS e e putsang. Nyerere ka boyena hamorao o ile a dumela hore ujamaa e ile ya hloleha ka moruo, ha a ntse a sireletsa dikatleho tsa yona tsa setjhaba. Ntlha ya bohlokwa: boipuso bo ile ba tlisa seriti, bonngwe le kgatelopele ya setjhaba Tanzania, empa e seng phetoho ya moruo eo batho ba neng ba e lebeletse. Etsa hore baithuti ba hlokomele hore 'katleho' le 'ho hloleha' ha se dintho tse hanyetsanang feela - naha e ka atleha metekong e meng mme ya sokola ho e meng.
Ditsela tse pedi tse bapiswang
Mehla e le nngwe, lefa le tshwanang la merabe e fapaneng - diphetho tse fapaneng haholo.
Boetapele
Congo: boetapele bo fokolang, bo phehisanwang bo ileng ba wiswa ka matla. Tanzania: moetapele ya tsitsitseng, ya kopanyang ya shebaneng le ho aha setjhaba.
Kenello ya kantle
Congo: kenello e boima ya Belgium le ya Ntwa e Batang. Tanzania: phetiso e nang le khotso le sebaka se seholo sa ho ikgethela tsela ya yona.
Mohopolo wa dipolotiki le moruo
Congo: puso ya masholu le ho theoha. Tanzania: bososhaliste bo nang le tjhebelopele, dikatleho tse matla tsa setjhaba empa kholo e fokolang ya moruo.
Thuto
Diphetho di ile tsa bopwa ke lefa, dikgetho tsa boetapele, mohopolo wa dipolotiki le Ntwa e Batang - eseng ke boipuso bo le bong.
Speaker notes
Slaete ena ke tafole ya papiso eo baithuti ba lokelang ho kgona ho e hlahisa hape le ho phehisana ho tswa ho yona. Ba sutumeletse ho feta tlhaloso: ke lebaka lefe le neng le le bohlokwa ka ho fetisisa? Karabo e ntle e ka nna ya pheha hore boetapele le kenello ya kantle di ne di le bohlokwa, hobane dinaha ka bobedi di ne di na le boima ba merabe bo tshwanang empa tsa fapana haholo. Mema kganyetso - boradihistori ba beha mabaka ana ka bohlokwa bo fapaneng.
Dikatleho le diqholotso tsa boipuso
Speaker notes
Sutumela ho tswa dithutong tse pedi tsa linthla ho ya kontinenteng. Hopotsa baithuti hore meedi e sa utlwahaleng e ileng ya tswa Kopanong ya Berlin ya 1884-85 e ile ya ruuwa e sa fetohe hangata - qholotso ya sebopeho eo ho seng moetapele ya ileng a e kgetha. Kgothaletsa kahlolo e hodileng: boipuso e ne e le katleho ya nnete le e hlokahalang, empa tokoloho ya dipolotiki ha e a ka ya tlisa ka boyona tokoloho ya moruo kapa demokrasi e tsitsitseng. Botebo bona ke hona hoo dipotso tsa FET tse thehilweng mohloding le tsa moqoqo di ho putsang.
Seo re ithutileng sona
Boipuso e ne e le qalo, eseng qetello - teko ya nnete e ne e le seo naha e nngwe le e nngwe e neng e se aha kamora moo.
Tlhakolo ya bokoloni e ile ya kgaphaka Afrika dilemong tsa bo-1950 le bo-1960, e susumetswa ke bosetjhaba le Pan-Africanism. Congo e bontsha kamoo lefa le fokolang le kenello ya Ntwa e Batang di ileng tsa hlahisa mathata le bohatelli, athe Tanzania e bontsha kamoo boetapele bo kopanyang le maikutlo a ujamaa di ileng tsa tlisa botsitso le kgatelopele ya setjhaba empa kholo e fokolang ya moruo. Mmoho di re dumella ho ahlola dikatleho le diqholotso tsa Afrika e ikemetseng ka tekatekano.
Q. Hlalosa kamoo Ntwa e Batang e ileng ya kenya letsoho mathateng a Congo ka mora boipuso ka 1960. (8 marks)
Q. O sebedisa mohlala wa Tanzania, buisana ka dikatleho le diqholotso tsa ujamaa le Phatlalatso ya Arusha. (10 marks)
Q. 'Diphetho tsa boipuso di ile tsa bopwa haholo ke boetapele ho feta eng kapa eng eo naha e e ruileng.' Bapisa Congo le Tanzania ho pheha nnete kapa ho hanyetsa polelo ena. (12 marks)
Speaker notes
Sebedisa dipotso tse tharo ho akaretsa mekgwa ya tlhahlobo ya CAPS: Q1 tlhaloso/sesosa, Q2 tekolo ya thuto e le nngwe, Q3 kganetsano ya moqoqo wa papiso. Kgothaletsa baithuti ho sebedisa bopaki ho tswa dithutong ka bobedi ho Q3 le ho fihlela kahlolo e hlakileng, e sireletsehileng ho ena le ho dula fenseng. Qetella ka ho hokela morao ho Afrika Borwa: Tanzania le OAU di ile tsa tshehetsa ntwa kgahlano le kgethollo ka mafolofolo, ka hoo 'Afrika e Ikemetseng' ke karolo ya pale ya Afrika Borwa ka boyona.
- Grade
- Grade 12
- Subject
- History
- CAPS topic
- Independent Africa
- Resource type
- Presentation