Bokomonisi mo Russia, 1900-1940
Ka fao mmusomogolo o mogolo wa balemi o o neng o busiwa ke Tsar o ileng wa fetoga naga ya ntlha ya bokomonisi mo lefatsheng - le gore batho ba ile ba lefa ka bogolo jang.
Speaker notes
Beya potso e kgolo ya sehlogo se: Russia e ile ya suta jang le ka ntlha yang go tswa mo pusong ya botsana ya Tsar go ya go naga ya lekoko le le lengwe la bokomonisi mo dingwageng di ka nna pedi fela? Bontsha barutwana dikarolo tse tharo tse ba tla di sekasekang - go wa ga puso ya Tsar, go tsewa le go tiisediwa ga maatla ke Babolotshiki, le phetogo ya USSR e e dirilweng ke Stalin. Gakolola barutwana go lekanyetsa ditsholofetso tsa phetogelo le ditshenyegelo tsa yona.
Russia ya Tsar mo e ka nnang 1900
Mmusomogolo wa botsana o mo go one setlhopha se sennye se se maatla se neng se busa batho ba bahumanegi ba bantsi e le balemi.
Russia e ne e busiwa ke motsani (autocrat), Tsar Nicholas II wa losika lwa Romanov, yo o neng a ipolela gore o na le maatla a a feletseng a a neilweng ke Modimo mme a sa ikarabele go palamente epe. Setshaba se ne se se lekalekane thata: bahumi ba bannye le setlhopha se se golang sa magareng ba ne ba le godimo ga dimilione tsa balemi ba bahumanegi le setlhopha se sesha sa badiri ba metse-toropo.
- E ka nna 80% ya batho e ne e le balemi, ba bantsi ba santse ba humanegile thata le fa go ne go golotswe makgoba ka 1861.
- Go gola ka bonako ga diintasteri go ne ga dira metse-toropo e e pataganeng le maemo a a bogale mo difeketoring.
- Sepodisi sa sephiri (Okhrana) le go thibela dikgang go ne go didimatsa baganetsi ba dipolotiki.
Speaker notes
Gatelela dikgatelelo tsa sebopego tse di neng di dira Russia e sa tsepama: puso ya botsana e e se nang tsela ya semolao ya go ngongorega, palo e kgolo ya balemi ba bahumanegi ba ba tlhaelelwang ke lefatshe, le setlhopha se sennye mme se le bogale sa badiri ba diintasteri. Tse ke dikgatelelo tse baganetsi ba tla di dirisang moragonyana. Tshitsha lentswe autocracy mme o le bapise le puso ya molaotheo.
Dikakanyo tsa phetogelo
Kganetso ya Tsar e ne e ikaega ka ditumelo tse di gaisanang, bogolo Bomarx (Marxism).
Marxism
Karl Marx o ne a re hisitori e kgweediwa ke ntwa ya maemo mme badiri (baproletariat) ba tla wisa setlhopha sa bakhapithale.
Babolotshiki
Lephata le le bogale le le neng le eteletswe pele ke Lenin le le neng le batla lekoko le le rulaganeng thata go tsaya maatla mo boemong jwa badiri.
Bamensheviki
Lephata la Bomarx le le neng le nna fa fatshe le le neng le dumela gore Russia e tshwanetse go feta mo bokhapithaleng pele, ka lekoko le le atlhameng.
Speaker notes
Tlhalosa gore Lekoko la Badiri la Sedemokerasi sa Loago la Russia le kgaogane ka 1903 go nna Babolotshiki (le eteletswe pele ke Lenin) le Bamensheviki. Boloka pharologano e le motlhofo mme e le nnete: boobabedi e ne e le Bomarx, mme ba ne ba sa dumelane ka sebopego sa lekoko le gore phetogelo e ka tla ka bonako go le kae. Kgaogano e e botlhokwa ka gonne ke Babolotshiki ba ba tsayang maatla kwa bofelong ka 1917.
Phetogelo ya 1905
Go fenngwa mo ntweng le polao ya baipelaetsi ba ba nang le kagiso di ile tsa reketlisa taolo ya Tsar.
Go fenngwa mo tlhabisang ditlhong mo Ntweng ya Russia le Japane (1904-1905) go ne ga oketsa go se kgotsofale. Ka Sontaga sa Madi (22 Ferikgong 1905) masole a ne a thunya baipelaetsi ba ba neng ba kopa Tsar ka kagiso kwa St Petersburg, ba bolaya ba bantsi. Diteraeke, diphetogelo tsa masole, le dikhansele tsa ntlha tsa badiri, kgotsa disoviet, di ne tsa anama mo mmusomogolong wotlhe.
- Go itshedisa, Nicholas II o ne a ntsha Molaetsa wa Diphalane (October Manifesto) o solofetsa palamente (Duma) le ditshwanelo tsa selegae.
- Fa fela taolo e boile, o ne a busetsa ditumalano tse mme a boloka maatla a mannete.
- 1905 gantsi e bidiwa 'boitlwaetso jwa go tshameka' jwa diphetogelo tsa 1917.
Speaker notes
Dirisa 1905 go bontsha mokgwa: mathata (ntwa) le seromo (Sontaga sa Madi) le tlala ya ikonomi di tsaya go tsoga ga batho ka bontsi. Gatelela gore Tsar o ile a itshedisa fela ka go dira ditsholofetso tse a sa di dirang, mo go ileng ga mo senya botumo go feta. Disoviet di bonala fano lekgetlho la ntlha mme di tla bonala gape ka 1917, ka jalo di gatelele.
Ntwa ya Lefatshe I le kgatelelo mo Russia
Ntwa e e feletseng e ile ya senola bokoa jwa puso ya Tsar mme ya e kgorometsa go fitlha kwa ntlheng ya go phatloga.
Russia e ne ya tsena mo Ntweng ya Lefatshe I ka 1914. Masole a a neng a sa itlhamela sentle a ne a swela ka bontsi, fa tlhaelo ya dijo le mafura e ne e patagana metse-toropo. Nicholas II o ne a tsaya taolo ka boene kwa ntweng, a tlogela puso mo diatleng tsa Tsarina Alexandra yo o neng a sa ratege le moeletsi yo o sa tshepegeng Rasputin.
- Dimilione tsa masole di ne tsa bolawa, tsa gobala kgotsa tsa tshwarwa.
- Go oketsega ga ditlhwatlhwa le tlhaelo di ne tsa baka tlala le mela e meleele ya senkgwe kwa Petrograd.
- Kwa tshimologong ya 1917 boikanyego mo go Tsar bo ne bo phatlogile mo badiring, masoleng le tota mo bahuming.
Speaker notes
Tlhalosa Ntwa ya Lefatshe I jaaka seromo se se fetotseng mathata a a tswelelang go nna go phatloga mo go feletseng. Kakanyo e kgolo mo barutwaneng ba FET ke sesusumetsi (causation): ntwa ga e a ka ya baka mathata a Russia mme e ile ya a oketsa thata mme ya amoga Tsar tshegetso ya gagwe e e setseng. Ela tlhoko go latlhegelwa ke boikanyego jwa masole - kwa ntle ga masole, puso e ne e ka se ka ya iphemela.
Go wa ga Tsar
Ka Mopitlwe 1917 (Ferikgong ka almanaka ya kgale ya Russia) diteraeke le diphetogelo tsa masole di ile tsa gogola bogosi.
Diipelaetso tsa senkgwe le diteraeke kwa Petrograd di ne tsa gola go nna diipontsho tse dikgolo. Fa masole a gana go thunya batho mme a ba tsenela, puso e ne ya latlhegelwa ke taolo. Ka 15 Mopitlwe 1917 (2 Mopitlwe, almanaka ya kgale) Nicholas II o ne a tlogela setulo (abdicate), a fedisa dingwaga di feta 300 tsa puso ya Romanov.
- Puso ya Nakwana (Provisional Government) ya baradia le baradia ba ba fa gare e ne ya tsaya taolo.
- Ka nako e e tshwanang Soviet ya Petrograd ya badiri le masole e ne e na le tlhotlheletso ya mmatota.
- Go kopana mo go ne ga itsege jaaka Maatla a Mabedi (Dual Power) - baokamedi ba babedi ba gaisana go busa.
Speaker notes
Phepafatsa tlhakatlhakano ya almanaka kwa tshimologong: Russia e ne e dirisa almanaka ya Julian, ka jalo Phetogelo ya 'Ferikgong' e diragetse ka Mopitlwe ka almanaka ya rona, mme Phetogelo ya 'Diphalane' ka Ngwanatsele. Gatelela gore Ferikgong e ne e le go tsoga ga batho ka boitlhaganelo, e seng leano la Babolotshiki. Tshitsha Maatla a Mabedi ka kelotlhoko - e tlhalosa gore ka ntlha yang Puso ya Nakwana e ne e le bokoa e bile e sa nne nako e telele.
Lenin le Babolotshiki
Lenin o ile a boa go tswa botshabelong ka lenaneo le le bogale, le motlhofo le le neng le bua le batho ba ba lapisitsweng ke ntwa e bile ba tshwerwe ke tlala.
Kagiso, Lefatshe, le Senkgwe. Lentswe la Babolotshiki, 1917
A boa ka Moranang 1917, Vladimir Lenin o ne a gana tirisanommogo epe le Puso ya Nakwana. Mo Ditlhalosong tsa gagwe tsa Moranang (April Theses) o ne a batla go fediswa ga ntwa ka bonako, lefatshe la balemi, le 'Maatla otlhe a ye kwa Disoviet'. Fa Puso ya Nakwana e ntse e tswelela ka ntwa, tshegetso ya Babolotshiki e ne ya gola.
- Tshwetso ya Puso ya Nakwana ya go tswelela ka Ntwa ya Lefatshe I e ne e sa ratege thata.
- Lenin o ne a solofetsa se batho ba se batlang thata: kagiso, lefatshe le dijo.
- Babolotshiki ba ne ba fenya bontsi mo disoviet tsa Petrograd le Moscow ka letlhabula la 1917.
Speaker notes
Tlhalosa gore ka ntlha yang Babolotshiki ba ile ba atlega mo Puso ya Nakwana e ileng ya palelwa: ba ne ba naya ditharabololo tse di phepa, tse di ratwang tsa ntwa, tlala ya lefatshe le tlhaelo ya dijo, fa Puso ya Nakwana e ntse e lwa ntwa e e sa kgonweng. Lentswe 'Kagiso, Lefatshe, Senkgwe' ke sekai se se molemo sa go romela molaetsa wa dipolotiki - botsa barutwana gore ka ntlha yang lefoko lengwe le lengwe le ne le le botlhokwa mo setlhopheng se rileng.
Babolotshiki ba tsaya maatla
Ka Ngwanatsele 1917 (Diphalane ka almanaka ya kgale) Babolotshiki ba ne ba wisa Puso ya Nakwana.
E rulagantswe segolo ke Leon Trotsky ka Komiti ya Sesole ya Phetogelo ya Soviet ya Petrograd, badiri ba ba tshotseng dibetsa, masole le batsamai (Red Guards) ba ne ba tsaya mafelo a botlhokwa mo Petrograd mme ba tsena ka dikgoka mo Ntlong ya Marega (Winter Palace) ka 7 Ngwanatsele 1917 (25 Diphalane, almanaka ya kgale). Puso ya Nakwana e ne ya wa e sena kganetso e kalo.
- Babolotshiki ba ne ba ntsha melao ya kagiso le ya lefatshe ka bonako.
- E ne e le go tsaya maatla ka thulaganyo, e seng go tsoga ga batho ka bontsi jaaka ka Ferikgong.
- Russia e ne ya nna naga ya ntlha mo lefatsheng e e busiwang mo leineng la bokomonisi.
Speaker notes
Bontsha pharologano e botlhokwa: Ferikgong e ne e le go wa ga bogosi ka bophara le ka boitlhaganelo; Diphalane e ne e le go tsaya maatla ka leano, go rulaganeng thata ke lekoko le lennye le le rutegileng. Naya Trotsky tlotlo ka tiro ya gagwe ya go rulaganya. Ela tlhoko gore go tsaya maatla kwa Petrograd e ne e le selo se le sengwe - go tshola maatla mo nageng e kgolo e e kgaoganeng go ne go tla tsosa ntwa ya selegae e e setlhogo, selaete se se latelang.
Ntwa ya Selegae le Bokomonisi jwa Ntwa
Babolotshiki ba ile ba fenya ntwa ya selegae e e setlhogo mme ka tefo e kgolo mo bathong.
Baganetsi ba Babolotshiki - Ba Basweu (Whites), kgokagano e e sa tsepamang ya barati ba bogosi, baradia le basoshalisi ba ba gaisanang, ba tshegediwa ke mebuso ya kwa ntle - ba ne ba lwa le Ba Bahibidu (Reds) ba Babolotshiki. Trotsky o ne a aga a ba a etelela pele Sesole se Sehibidu (Red Army). Go se abela, puso e ne ya tsenya Bokomonisi jwa Ntwa (War Communism), e tsaya mabele go balemi le go laola ikonomi, fa sepodisi sa sephiri (Cheka) se pitlaganya kganetso ka 'Poifo e Khibidu'.
- Tsar wa pele le lelapa la gagwe ba ne ba bolawa ka 1918.
- Ntwa, tlala le malwetse di ne tsa bolaya dimilione fa gare ga 1918 le 1921.
- Ba Bahibidu ba ne ba fenya ka 1921, ba thusiwa ke kutlwano, taolo ya bogare le diporo tsa terena, le go se utlwane ga Ba Basweu.
Speaker notes
Tshwara paka e ya thubego ka boikarabelo: bua nnete ka bogolo jwa pogisego kwa ntle ga go itebaganya le dintlha tse di sa tlhokegeng. Tlhalosa gore ka ntlha yang Ba Bahibidu ba ile ba fenya - lefelo la bogare, taolo ya diporo tsa terena le diintasteri, taolo e le nngwe fela ka fatlha ga Trotsky, le go se utlwane ga Ba Basweu. Tshitsha Bokomonisi jwa Ntwa le Cheka, ka gonne bogale jwa balemi ka go tsewa ga mabele bo isa ka tlhamalalo kwa NEP mo selaeteng se se latelang.
NEP le go tsholwa ga USSR
Lenin o ile a boela morago go ikonomi e e tswakaneng go fola, mme kopano e ntsha ya bopiwa.
Morago ga tlala le dipheteogelo (go akaretsa phetogelo ya masole ya Kronstadt ya 1921), Lenin o ne a tshitsha Pholisi e Ntsha ya Ikonomi (NEP) ka 1921. E ne e letla kgwebo e nnye ya poraefete mme e letla balemi go rekisa mabele a a setseng, fa mmuso o boloka taolo ya diintasteri tse dikgolo. Ka 1922Kopano ya Direpaboliki tsa Soviet tsa Soshalisi (USSR) e ne ya bopiwa ka semmuso.
- NEP e ne e le tumalano e e nang le tlhaloganyo go aga sesha ikonomi e e senyegileng.
- Bakomonisi bangwe ba ne ba sa e rate ka gonne e ne e le go boela morago go tswa mo soshalisimo.
- Lenin o ne a tlhokafala ka Ferikgong 1924, a sa tlogele motlhatlhami yo o tlhomameng.
Speaker notes
Tlhalosa NEP jaaka go boela morago ka leano: Lenin o ne a amogela bokhapithale jo bo lekanyeditsweng go boloka phetogelo morago ga masetlapelo a Bokomonisi jwa Ntwa. Ela tlhoko ngangisano e e ileng ya bulwa mo lekokong ka gore go ka lekanngwa go le kae - ngangisano e Stalin le Trotsky ba tla e lwelang moragonyana. Loso lwa Lenin a sa tlogela motlhatlhami yo o tlhaotsweng lo baya ntwa ya maatla mo selaeteng se se latelang.
Go tlhatloga ga Stalin mo maatleng
Motsamaisi wa lekoko yo o didimetseng o ile a fenya baganetsi ba gagwe go nna moeteledipele a le esi.
Joseph Stalin, jaaka Mokwaledimogolo wa lekoko, o ne a laola dithapo mme a aga bontsi jwa badiredi ba ba ikanyegang. A tshamekisa baganetsi ba mo go ba bangwe, o ne a fenya Leon Trotsky yo o neng a itsege thata, yo o ileng a lelekwa mo lekokong mme moragonyana a lelekelwa kwa ntle ga naga a ba a bolawa. Ka e ka nna 1928 Stalin e ne e le moeteledipele yo o sa ganetsegeng wa USSR.
- Stalin o ne a rera 'Soshalisimo mo Nageng e le Nngwe'; Trotsky ene a rata phetogelo ya lefatshe lotlhe.
- Taolo ya Stalin ya metsi ya lekoko e ne e le mosola wa gagwe o mogolo.
- O ne a simolola lenaneo le le boitshegang la go fetola ikonomi ya Soviet.
Speaker notes
Baakanya kakanyo e e fosagetseng e e tlwaelegileng: Stalin o ile a fenya e seng ka gonne e ne e le mmoledi yo o botlhale go feta - Trotsky o ne a itsege go feta - mme ka gonne o ne a laola metsi ya tsamaiso le dithapo tsa lekoko. Tlhalosa 'Soshalisimo mo Nageng e le Nngwe' kgatlhanong le 'phetogelo e e sa khutleng' ka bonolo. Baya phetogo go tswa mo dipolotiking go ya ikonoming: Stalin jaanong o fetola setshaba sa Soviet ka dikgoka.
Go kopanya masimo le go tlhoma diintasteri
Stalin o ne a kgorometsa go ntlafatsa ka bonako ka Maano a Dingwaga tse Tlhano le go kopanya masimo ka dikgoka.
Speaker notes
Dirisa sebopego sa dikholomo tse pedi go letla barutwana go bapisa mabogo a mabedi a phetogelo ya ikonomi ya Stalin. Bua nnete ka phapaano e e botlhokwa mo tshekatshekong ya CAPS: USSR e ile ya tlhoma diintasteri ka lebelo le le boitshegang, mo moragonyana go ileng ga e thusa go phologa Ntwa ya Lefatshe II, mme se se ne se dirilwe ka dikgoka, pogisego e kgolo le tlala. Tlala kwa Ukraine le mafelo a mangwe ka 1932-1933 (Holodomor) e tla tlhalosiwa mo go latelang; e tshware ka kelotlhoko.
Tlala, poifo le dipurge
Puso ya Stalin e ne e kopantse go ntlafatsa ka bonako le kgatelelo e kgolo le loso.
Tlala ya 1932-1933, e e neng e le maswe thata kwa Ukraine (gantsi e bidiwa Holodomor), e ne ya bolaya dimilione. Ka nako ya Purge e Kgolo (Great Purge, 1936-1938), Stalin o ne a retologela lekoko la gagwe, sesole le setshaba: 'ditsheko tsa pontsho' di ne tsa atlhola Babolotshiki ba bogologolo, mme palo e kgolo e ne ya bolawa kgotsa ya romelwa kwa dikampeng tsa tiro ka dikgoka, Gulag.
- Poifo le go sengwa di ne di dirisiwa go laola setshaba.
- Kobamelo ya botho e ne e bontsha Stalin jaaka moeteledipele yo o botlhale mo go tsotlhe.
- Ka 1940 USSR e ne e le puso ya botsana e e tlhomileng diintasteri thata mme e le kgatelelo e kgolo.
Speaker notes
Se ke selaete se se maswabi thata - se tshware ka nnete e e tsepameng le tlotlo mo baswing, o efoga dintlha tse di tshosang. Bontsha tlala le dipurge ka nnete jaaka tefo ya batho ya mekgwa ya Stalin. Rotloetsa barutwana ba FET go tshola dintlha tse pedi mmogo mo tshekatshekong: dikatlego tsa nnete tsa diintasteri le thuto, mmogo le kgatelelo e kgolo le loso. Ela tlhoko gore ba-hisitori ba ngangisana ka dipalo le selekanyo sa maikaelelo kwa morago ga tlala.
Russia le USSR, 1900-1940
- 1905 Phetogelo ya 1905: Sontaga sa Madi le Molaetsa wa Diphalane
- 1914 Russia e tsena mo Ntweng ya Lefatshe I
- Mar 1917 Phetogelo ya Ferikgong: Tsar Nicholas II o tlogela setulo
- Nov 1917 Phetogelo ya Diphalane: Babolotshiki ba tsaya maatla
- 1918-21 Ntwa ya Selegae le Bokomonisi jwa Ntwa
- 1922-24 USSR ya tlhomiwa; Lenin o a tlhokafala (1924)
- 1928 Stalin o laola; Leano la ntlha la Dingwaga tse Tlhano le a simologa
- 1932-33 Tlala (Holodomor)
- 1936-38 Purge e Kgolo
Speaker notes
Dirisa selaete se go kopanya tatelano ya dinako ya thulaganyo yotlhe pele ga dipotso tsa tshekatsheko. Kopa barutwana go supa dintlha tsa phetogo le go kgaoganya ditiragalo mo dikarolong tse tharo: go wa ga puso ya Tsar, go tsewa le go tiisediwa ga maatla ke Babolotshiki, le phetogo ya Stalin. Tiisa ntlha ya almanaka ya Julian go ya go Gregorian mabapi le Ferikgong le Diphalane.
Se re se ithutileng
Mo dingwageng di le masome a mane Russia e ile ya suta go tswa mo pusong ya botsana ya Tsar go ya go maatlakgolo a bokomonisi - e fetolwa ka tefo e kgolo mo bathong.
Thulaganyo ya Tsar e ile ya phatloga ka ntlha ya go se lekalekane, puso ya botsana le kgatelelo ya Ntwa ya Lefatshe I. Babolotshiki ba ile ba tsaya ba ba tshola maatla, mme ka fatlha ga Stalin USSR e ile ya tlhoma diintasteri ka bonako ka go kopanya masimo le Maano a Dingwaga tse Tlhano - dikatlego tse di neng di na le moriti wa tlala, poifo le puso ya botsana.
Q. Tlhalosa gore ka ntlha yang puso ya Tsar e ile ya phatloga ka 1917. Umaka mabaka a nako e telele le tlhotlheletso ya Ntwa ya Lefatshe I. (8 marks)
Q. Babolotshiki ba ile ba kgona jang go tsaya le go tshola maatla fa gare ga 1917 le 1921? (6 marks)
Q. 'Stalin o ile a fetola USSR, mme ka tefo e kgolo thata mo bathong.' A o a dumela? Tshegetsa karabo ya gago ka bosupi. (10 marks)
Speaker notes
Konela ka go boela kwa potsong e kgolo ya thulaganyo le sehlogo sa phetogo ka tefo. Dipotso tse tharo di tlhatloga ka tlhokego ya go akanya go ya ka ditumelelano tsa CAPS FET: tlhaloso ya sesusumetsi, tshekatsheko ya go tiisediwa ga maatla, le katlholo ya mokgwa wa tlhamo e e tlhokang mola wa ngangisano o o tshegeditsweng. Rotloetsa barutwana go dirisa bosupi jo bo tlhomameng le go lekanyetsa dikatlego le ditshenyegelo.
- Grade
- Grade 11
- Subject
- History
- CAPS topic
- Communism in Russia 1900-1940
- Resource type
- Presentation