Bokomonisi kua Russia, 1900-1940
Ka moo mmušo o mogolo wa balemi o bušwago ke Kgoši (Tsar) o ilego wa fetoga naga ya mathomo lefaseng ya bokomonisi - le ka theko efe ya bophelo bja batho.
Speaker notes
Hlagiša potšišo ye kgolo ya yuniti: Russia e ile ya huduga bjang le ka lebaka lang go tloga bušong bja go ipuša bja Kgoši go ya go mmušo wa phathi e tee wa bokomonisi ka mengwaga e mebedi feela? Šupetša magato a mararo ao barutwana ba tlago a sekaseka - go putlama ga bogoši bja Kgoši (Tsarism), go swara ga maatla ga Ma-Bolshevik le go a tiišetša, le go fetola ga Stalin ga USSR. Gopotša barutwana go ela hloko bobedi dikholofetšo tša phetogo le ditheko tša yona.
Russia ya Bogoši bja Kgoši (Tsarist) mo e ka bago 1900
Mmušo wa go ipuša moo sehlopha se senyenyane sa bahumi se bego se swere maatla godimo ga setšhaba se se diilago, seo bontši e lego balemi.
Russia e be e bušwa ke mmuši wa go ipuša (autocrat), Kgoši (Tsar) Nicholas II wa lešika la Bo-Romanov, yo a bego a ipolela gore o na le maatla a feletšego a a filwego ke Modimo gomme a sa arabele go palamente le e tee. Setšhaba se be se sa lekana kudu: bahlomphegi ba mmalwa le sehlopha sa magareng se se golago di be di dutše godimo ga milione tša balemi ba badiidi le sehlopha se sešwa sa toropong sa badiri.
- Mo e ka bago 80% ya setšhaba e be e le balemi, ba bantši ba sa dutše ba diila kudu ga e le gore go tlokollwa ga makgoba a naga ka 1861.
- Go gola ka lebelo ga diintasteri go hlotše ditoropo tša go tlala le maemo a thata a mošomo ka difeketoring.
- Maphodisa a sephiri (Okhrana) le go thibela dikganetšo (censorship) di ile tša homotša baganetši ba dipolotiki.
Speaker notes
Gatelela dikgohlano tša sebopego tšeo di dirilego Russia go se tsepame: pušo ya go ipuša ka ntle le tsela ya semolao ya go ntšha dikganetšo, palo ye kgolo ya balemi ba badiidi ba nyoretšwego naga, le sehlopha se senyenyane eupša se maatla sa badiri ba diintasteri. Tše ke dikgatelelo tšeo baferekanyi (baferetli) ba tlago di šomiša ka morago. Hlagiša lentšu autocracy gomme o le bapiše le mmušo wa molaotheo.
Dikgopolo tša phetogo
Kganetšo ya Kgoši e ile ya thekga megopolo (di-ideology) tša go phadišana, kudukudu Marxism.
Marxism
Karl Marx o ile a hlalosa gore histori e sepedišwa ke ntwa ya dihlopha le gore badiri (proletariat) ba tla thula sehlopha sa bakapoitale (capitalist class).
Ma-Bolshevik
Lepheo le le fetišišago le le etetšwego ke Lenin leo le bego le nyaka phathi ye e rulagantšwego ka maatla gore e swarele badiri maatla.
Ma-Menshevik
Lepheo la Ma-Marx le le fokolago leo le bego le dumela gore Russia e swanetše go feta ka kapoitale (capitalism) pele, ka phathi ye e phatlaletšego.
Speaker notes
Hlalosa gore Phathi ya Basepedišwa ka Setšhaba ya Russia (Russian Social Democratic Labour Party) e ile ya arogana ka 1903 go ba Ma-Bolshevik (a etetšwe ke Lenin) le Ma-Menshevik. Boloka phapano e le bonolo eupša e nepagetše: ka bobedi e be e le Ma-Marx, eupša ba be ba sa dumelelane ka sebopego sa phathi le gore phetogo e ka tla ka lebelo le lekaakang. Phapano ye e bohlokwa ka gobane ke Ma-Bolshevik ao mafelelong a ilego a swara maatla ka 1917.
Phetogo ya 1905
Go fenywa ntweng le go bolawa ga baipelaetši ba khutšo go ile gwa šikinya bohlanki bja Kgoši.
Go fenywa ka go leša dihlong Ntweng ya Russia le Japane (Russo-Japanese War, 1904-1905) go ile gwa oketša go se kgotsofale. Ka Sontaga sa Madi (Bloody Sunday) (22 Janaware 1905) mašole a ile a thuntšha baipelaetši ba khutšo bao ba bego ba lopa Kgoši kua St Petersburg, gwa bolawa ba bantši. Diteraeke, dihlanogelo le makgotla a mathomo a badiri, goba di-soviet, di ile tša phatlalala mmušong ka moka.
- Gore a phologe, Nicholas II o ile a ntšha Setsebišo sa Oktobore (October Manifesto) a tshepiša palamente (Duma) le ditokelo tša setšhaba.
- Ge tshepamo e boetše, o ile a busetša dilo tše a di neilego gomme a swara maatla a nnete.
- 1905 gantši e bitšwa 'toko ya go itokišetša' ya diphetogo tša 1917.
Speaker notes
Šomiša 1905 go laetša mokgwa: mathata (ntwa) le seo se hlohleletšago (Sontaga sa Madi) le tlala ya ikonomi di tšweletša go se kgotsofale ga bontši. Gatelela gore Kgoši o phologile feela ka go dira dikholofetšo tšeo a se kago a di phethagatša, seo se ilego sa mo senya botumo go fetiša. Di-soviet di tšwelela mo la mathomo gomme di tla boela di tšwelela ka 1917, ka fao di gatelele.
Ntwa ya Lefase ya I le kgatelelo godimo ga Russia
Ntwa ye e feletšego e ile ya utolla bofokodi bja mmušo wa Kgoši gomme ya o gatelela go fihla mafelelong.
Russia e ile ya tsena Ntweng ya Lefase ya I (World War I) ka 1914. Madira ao a bego a sa hlamega gabotse a ile a hwelwa ke batho ba bantši, mola tlhaelelo ya dijo le mafura di be di swere ditoropo. Nicholas II o ile a tšea taolo ka noši ntweng, a tlogela mmušo diatleng tša Mohumagadi Kgoši Alexandra yo a bego a sa ratege le moeletši wa go se hlomphege Rasputin.
- Milione tša mašole di ile tša bolawa, tša gobala goba tša thopša.
- Go namelela ga ditheko (inflation) le tlhaelelo di ile tša baka tlala le mela ye metelele ya go reka borotho kua Petrograd.
- Ke ka mathomo a 1917 bobotegi go Kgoši bo bego bo putlame gare ga badiri, mašole le gaešita le bahumi.
Speaker notes
Bea Ntwa ya Lefase ya I bjalo ka seo se hlotšego gore mathata a go tšwelela a fetoge go putlama mo go feletšego. Kgopolo ye bohlokwa go barutwana ba FET ke sebako (causation): ntwa ga se ya hlola mathata a Russia eupša e a oketše kudu gomme ya amoga Kgoši thekgo ya gagwe ye e šetšego. Ela hloko go lahlegelwa ke bobotegi bja madira - ntle le mašole, mmušo o be o ka se kgone go itšhireletša.
Go wa ga Kgoši
Ka Matšhe 1917 (Febereware go ya ka khalendara ya kgale ya Russia) diteraeke le dihlanogelo di ile tša tloša bogoši.
Diipelaetšo tša borotho le diteraeke kua Petrograd di ile tša gola tša ba dipontšho tša bontši. Ge mašole a gana go thuntšha mašaba gomme a ikopanya le ona, mmušo o ile wa lahlegelwa ke taolo. Ka 15 Matšhe 1917 (2 Matšhe, khalendara ya kgale) Nicholas II o ile a fola bogošing (abdicate), gwa fela pušo ya Bo-Romanov ya mengwaga ya go feta 300.
- Mmušo wa Nakwana (Provisional Government) wa boradipolotiki ba liberale le ba magareng o ile wa tšea taolo.
- Ka nako e tee Soviet ya Petrograd ya badiri le mašole e be e na le tutuetšo ya nnete.
- Go tsenagana mo go ile gwa tsebja bjalo ka Maatla a Mabedi (Dual Power) - balaodi ba babedi ba phadišanago go buša.
Speaker notes
Hlakiša go gakanega ga khalendara pele: Russia e be e šomiša khalendara ya Julian, ka fao Phetogo ya 'Febereware' e diregile ka Matšhe go ya ka khalendara ya rena, gomme Phetogo ya 'Oktobore' ya direga ka Nofemere. Gatelela gore Febereware e be e le go tsoga ga setšhaba mo go itiragalelago, e sego leano la Ma-Bolshevik. Hlagiša Maatla a Mabedi ka šedi - a hlalosa gore ke ka lebaka lang Mmušo wa Nakwana o be o fokola ebile o phela nako ye kopana.
Lenin le Ma-Bolshevik
Lenin o boile go tšwa bothopša ka lenaneo le le bogale, le bonolo leo le boletšego le setšhaba se se lapišitšwego ke ntwa ebile se swerwe ke tlala.
Khutšo, Naga, le Borotho. Sešupetšo sa Bolshevik, 1917
Ge a boa ka Aprele 1917, Vladimir Lenin o ile a gana tirišano le efe goba efe le Mmušo wa Nakwana. Ka Ditlhalošo tša gagwe tša Aprele (April Theses) o ile a nyaka gore ntwa e emišwe ka pela, naga e newe balemi, le gore 'Maatla ka moka a fetišetšwe go di-Soviet'. Ge Mmušo wa Nakwana o dutše o lwa ntwa, thekgo ya Ma-Bolshevik e ile ya gola.
- Sephetho sa Mmušo wa Nakwana sa go tšwela pele ka Ntwa ya Lefase ya I se be se sa ratege kudu.
- Lenin o ile a tshepiša seo batho ba bego ba se nyaka kudu: khutšo, naga le dijo.
- Ma-Bolshevik a ile a fenya bontši di-soviet tša Petrograd le Moscow ka lehlabula la 1917.
Speaker notes
Hlalosa gore ke ka lebaka lang Ma-Bolshevik a atlegile moo Mmušo wa Nakwana o paletšwego: a ile a fana ka ditharollo tše di kwešišegago, tše di ratwago ka ga ntwa, tlala ya naga le tlhaelelo ya dijo, mola Mmušo wa Nakwana o dutše o lwa ntwa ye e ka se fenyegego. Sešupetšo sa 'Khutšo, Naga, Borotho' ke mohlala o mobotse wa molaetša wa dipolotiki - botšiša barutwana gore ke ka lebaka lang lentšu le lengwe le le lengwe le be le le bohlokwa go sehlopha se se itšego.
Ma-Bolshevik a swara maatla
Ka Nofemere 1917 (Oktobore go ya ka khalendara ya kgale) Ma-Bolshevik a ile a thula Mmušo wa Nakwana.
Go rulaganywa kudu ke Leon Trotsky ka Komiti ya Ntwa ya Phetogo (Military Revolutionary Committee) ya Soviet ya Petrograd, badiri ba hlometšego, mašole le bašidi ba maselawatle (Red Guards) ba ile ba swara mafelo a bohlokwa kua Petrograd gomme ba thopa Mošate wa Marega (Winter Palace) ka 7 Nofemere 1917 (25 Oktobore, khalendara ya kgale). Mmušo wa Nakwana o ile wa wa ka kganetšo ye nnyane.
- Ma-Bolshevik a ile a ntšha melawana ka ga khutšo le ka ga naga gatee-tee.
- Ye e be e le go swara maatla ka maitshwaro, e sego go tsoga ga bontši bja setšhaba go swana le Febereware.
- Russia e ile ya fetoga naga ya mathomo lefaseng ye e bušwago ka leina la bokomonisi.
Speaker notes
Bontšha phapano ye bohlokwa: Febereware e be e le go putlama ga bogoši mo go phatlaletšego, mo go itiragalelago; Oktobore e be e le go tšea maatla mo go rulagantšwego, mo go tiišitšwego ke phathi ya bonnyane ye e nago le maitshwaro. Newa Trotsky sebaka sa go rulaganya. Ela hloko gore go swara maatla kua Petrograd e be e le selo se tee - go swara maatla nageng ka moka ye kgolo, ye e arogilego go be go tla hlola ntwa ya lebollo ye e šoro, seli se se latelago.
Ntwa ya Lebollo le Bokomonisi bja Ntwa
Ma-Bolshevik a ile a fenya ntwa ya lebollo ye e šiišago eupša ka theko ye kgolo ya bophelo bja batho.
Baganetši ba Ma-Bolshevik - Basweu (Whites), kopano ye e sa tiiego ya bathekgi ba bogoši, ba liberale le ba-socialist ba go phadišana, ba thekgwago ke dinaga tša ka ntle - ba ile ba lwa le Bakhubedu (Reds) ba Ma-Bolshevik. Trotsky o ile a aga le go etella pele Madira a Makhubedu (Red Army). Gore a a fepe, mmušo o ile wa gapeletša Bokomonisi bja Ntwa (War Communism), wa gapa mabele go balemi le go laola ikonomi, mola maphodisa a sephiri (Cheka) a pšhatla kganetšo ka 'Poifo ye Khubedu (Red Terror)'.
- Kgoši wa peleng le lapa la gagwe ba ile ba bolawa ka 1918.
- Ntwa, tlala le malwetši di ile tša bolaya milione magareng ga 1918 le 1921.
- Bakhubedu ba ile ba fenya ka 1921, ba thušwa ke botee, taolo ya bogare le diporo tša seporo, le go se kwane ga Basweu.
Speaker notes
Swara nako ye ya go ba le dikgaruru ka maikarabelo: eba wa nnete ka bogolo bja tlaišego ntle le go dula godimo ga dintlha tša go feteletša. Hlalosa gore ke ka lebaka lang Bakhubedu ba fentše - boemo bja bogare, taolo ya diporo tša seporo le diintasteri, taolo e tee ka fase ga Trotsky, le go se kwane ga Basweu. Hlagiša Bokomonisi bja Ntwa le Cheka, ka gobane kgalefo ya balemi ka baka la go gapša ga mabele e lebiša thwii go NEP seling se se latelago.
NEP le go thoma ga USSR
Lenin o ile a boela morago go ikonomi ye e tswakilego gore a tsošološe, gomme kopano ye mpsha ya hlongwa.
Ka morago ga tlala le dihlanogelo (go akaretšwa hlanogelo ya Kronstadt ya 1921), Lenin o ile a tsebiša Pholisi ye Mpsha ya Ikonomi (New Economic Policy, NEP) ka 1921. E ile ya dumelela kgwebo ye nnyane ya poraebete gomme ya dumelela balemi go rekiša mabele a a šetšego, mola mmušo o dutše o laola diintasteri tše dikgolo. Ka 1922Kopano ya Direpaboliki tša Bosocialist tša Soviet (Union of Soviet Socialist Republics, USSR) e ile ya hlongwa ka semmušo.
- NEP e be e le tumelelano ya go šoma ya go aga leswa ikonomi ye e phušotšwego.
- Ba-komonisi ba bangwe ba be ba sa e rate ka gobane e be e le go boela morago go tšwa go socialism.
- Lenin o ile a hlokofala ka Janaware 1924, a se na mohlatlami yo a lego molaleng.
Speaker notes
Hlalosa NEP bjalo ka go boela morago ga leano: Lenin o ile a amogela kapoitale ye e lekanyeditšwego go phološa phetogo ka morago ga dikotsi tša Bokomonisi bja Ntwa. Ela hloko ngangišano ye e butšwego ka gare ga phathi mabapi le gore o ka boela morago go fihla kae - ngangišano yeo Stalin le Trotsky ba tlago e lwela ka morago. Lehu la Lenin ntle le mohlatlami yo a bolelwago le bea ntwa ya maatla seling se se latelago.
Go rotoga ga Stalin maatleng
Molaodi wa phathi wa go homola o ile a fenya baphadišani ba gagwe gore a be moetapele a nnoši.
Joseph Stalin, bjalo ka Mongwaledimomogolo wa phathi, o ile a laola dithwalo gomme a aga marang-rang a bahlankedi ba go botega. A bapiša baphadišani go ba lwantšha, o ile a fenya Leon Trotsky yo a tumilego kudu, yo a ilego a rakwa phathing gomme ka morago a bothopša le go bolawa. Mo e ka bago 1928 Stalin e be e le moetapele yo a sa ganetšwego wa USSR.
- Stalin o ile a ngangišana ka 'Bosocialist mo Nageng e tee (Socialism in One Country)'; Trotsky yena o be a rata phetogo ya lefase ka bophara.
- Taolo ya Stalin ya sešupišo sa phathi e be e le mohola wa gagwe wo bohlokwa.
- Ka morago o ile a thoma lenaneo le legolo la go fetola ikonomi ya Soviet.
Speaker notes
Lokiša kgopolo ye e fošagetšego ye e tlwaelegilego: Stalin o fentše e sego ka gobane e be e le rateori yo bohlale kudu - Trotsky o be a tumile go feta - eupša ka gobane o be a laola sešupišo sa taolo sa phathi le dithwalo. Hlalosa 'Bosocialist mo Nageng e tee' kgahlanong le 'phetogo ye e sa felego' ka bonolo. Beakanya go fetoga go tloga dipolotiking go ya ikonoming: Stalin bjale o fetola setšhaba sa Soviet ka kgapeletšo.
Go kopanya dipolasa le go aga diintasteri
Stalin o ile a sepediša go nchafatša ka lebelo ka Maano a Mengwaga ye Mehlano le go gapeletša temo ya setšhaba.
Speaker notes
Šomiša peakanyo ya dikholomo tše pedi go dumelela barutwana go bapiša matsogo a mabedi a phetogo ya ikonomi ya Stalin. Eba wa nnete ka phapano ye bohlokwa mo tshekatshekong ya CAPS: USSR e ile ya aga diintasteri ka lebelo le legolo, seo ka morago se ilego sa e thuša go phologa Ntweng ya Lefase ya II, eupša se se fihleletšwe ka kgapeletšo, tlaišego ya bontši le tlala. Tlala ya Ukraine le dikarolo tše dingwe ka 1932-1933 (Holodomor) e sekasekwa go latela; e swaree ka šedi.
Tlala, poifo le go hlwekiša (purges)
Pušo ya Stalin e ile ya kopanya go nchafatša ka lebelo le kgatelelo ya bontši le lehu.
Tlala ya 1932-1933, ye mpe kudu kua Ukraine (gantši e bitšwa Holodomor), e ile ya bolaya milione. Ka nako ya Go Hlwekiša mo Gogolo (Great Purge) (1936-1938), Stalin o ile a retologela phathing ya gagwe, madireng le setšhabeng: 'ditsheko tša pontšho (show trials)' di ahlola Ma-Bolshevik a kgale, gomme palo ye kgolo ya bolawa goba ya rongwa dikampeng tša mošomo wa kgapeletšo, Gulag.
- Poifo le go begana di ile tša šomišwa go laola setšhaba.
- Borapedi bja motho (cult of personality) bo ile bja bontšha Stalin bjalo ka moetapele wa go tseba tšohle.
- Ka 1940 USSR e be e le pušobohatagi (dictatorship) ye e agilego diintasteri kudu eupša ye e gatelelago batho kudu.
Speaker notes
Se ke seli se se kwešišegago kudu - se swaree ka nnete ya tlhomphego le hlompho go bahlaselwa, o phema dintlha tša go galaka. Hlagiša tlala le go hlwekiša ka nnete bjalo ka theko ya bophelo bja batho ya mekgwa ya Stalin. Hlohleletša barutwana ba FET go swara dinnete tše pedi mmogo bakeng sa tshekatsheko: dikatlego tša nnete tša diintasteri le thuto, mmogo le kgatelelo ya bontši le lehu. Ela hloko gore boradihistori ba ngangišana ka dipalo le tekanyo ya maikemišetšo ka morago ga tlala.
Russia le USSR, 1900-1940
- 1905 Phetogo ya 1905: Sontaga sa Madi le Setsebišo sa Oktobore
- 1914 Russia e tsena Ntweng ya Lefase ya I
- Mar 1917 Phetogo ya Febereware: Kgoši Nicholas II o fola bogošing
- Nov 1917 Phetogo ya Oktobore: Ma-Bolshevik a swara maatla
- 1918-21 Ntwa ya Lebollo le Bokomonisi bja Ntwa
- 1922-24 USSR e hlongwa; Lenin o a hlokofala (1924)
- 1928 Stalin o a laola; Leano la mathomo la Mengwaga ye Mehlano le a thoma
- 1932-33 Tlala (Holodomor)
- 1936-38 Go Hlwekiša mo Gogolo (Great Purge)
Speaker notes
Šomiša seli se go kopanya tatelano ya dinako ya yuniti ka moka pele ga dipotšišo tša tshekatsheko. Kgopela barutwana go hlaola dintlha tša phetogo le go arola ditiragalo ka magato a mararo: go putlama ga Bogoši bja Kgoši (Tsarism), go swara le go tiišetša maatla ga Ma-Bolshevik, le go fetola ga Stalin. Tiišetša ntlha ya khalendara ya Julian go ya go Gregorian ya Febereware le Oktobore.
Seo re ithutilego sona
Ka mengwaga ye masome a mane Russia e ile ya huduga go tloga bušong bja go ipuša bja Kgoši go ya go mmušo o maatla wa bokomonisi - e fetotšwe ka theko ye kgolo ya bophelo bja batho.
Mmušo wa Kgoši o ile wa putlama ka fase ga boima bja go se lekane, pušo ya go ipuša le kgatelelo ya Ntwa ya Lefase ya I. Ma-Bolshevik a ile a swara le go swarelela maatla, gomme ka fase ga Stalin USSR e ile ya agwa diintasteri ka lebelo ka go kopanya dipolasa le Maano a Mengwaga ye Mehlano - dikatlego tše di dumelantšwego ke tlala, poifo le pušobohatagi.
Q. Hlalosa gore ke ka lebaka lang mmušo wa Bogoši bja Kgoši o putlame ka 1917. Šupetša disego tša nako ye telele le khuetšo ya Ntwa ya Lefase ya I. (8 marks)
Q. Ma-Bolshevik a kgonne bjang go swara le go swarelela maatla magareng ga 1917 le 1921? (6 marks)
Q. 'Stalin o fetotše USSR, eupša ka theko ya bophelo bja batho ye e phagamego kudu.' Na o a dumelelana? Thekga karabo ya gago ka bohlatse. (10 marks)
Speaker notes
Phetha ka go boela potšišong ye kgolo ya yuniti le sehlogo sa phetogo ka theko. Dipotšišo tše tharo di namelela ka tlhokego ya monagano go swana le ditebelelo tša CAPS FET: tlhalošo ya sebako, tshekatsheko ya go tiišetša maatla, le kahlolo ya mohuta wa taodišo ye e nyakago mothaladi wa ngangišano wo o thekgilwego. Hlohleletša barutwana go šomiša bohlatse bjo bo lebanego le go ela bobedi dikatlego le ditheko.
- Grade
- Grade 11
- Subject
- History
- CAPS topic
- Communism in Russia 1900-1940
- Resource type
- Presentation