Go agiwa ga apartheid jaaka thulaganyo, le dingwaga di le masome mabedi tsa kganetso le kgatelelo tse di tswang mo ditlhophong tsa 1948 go ya go Tsheko ya Rivonia (Rivonia Trial) ya 1963-64.
Speaker notes
Simolola ka go tlhalosa potso ya tokololo ya karolo eno: apartheid e ne e se fela kgethololo mme e ne e le thulaganyo e e agilweng ka boomo ka molao morago ga 1948. Bontsha ditlhamo tse tharo - go agiwa ga thulaganyo (melao), kganetso kgatlhanong le yona, le kgatelelo e e golang ya puso - mme o tlhalose gore karolo eno e konoswa ka Tsheko ya Rivonia, nako e puso e ileng ya golega baeteledipele ba mokgatlho wa kgololosego mme ya ba kgweeletsa kwa botshabelong le kwa tlase ga lefatshe.
Apartheid ga e a ka ya tswa lefeela - e ne ya rulaganya le go thatafatsa kgethololo e e neng e le teng ka dingwagakgolo.
Ka bo-1940 Aforika Borwa e ne e setse e kgethologantswe thata. Molao wa Naga wa Bantsho wa 1913 (1913 Natives Land Act) o ne o beela bosetlhaba jwa basweba mafatshe a a ka nnang 87%, melao ya dipasa (pass laws) e ne e laola tsamao ya banna ba bantsho, mme mokgwa wa mmala o ne o lekanyetsa badiri ba bantsho mo ditirong tse di sa bataleng bokgoni. Se se fetogileng morago ga 1948 e ne e le bogolo, kutlwano le boikaelelo jwa kgethololo.
- Kgethololo ka fa tlase ga dipuso tsa pele e ne e le e kgolo mme e sa lekana e bile e sa felela.
- Go phuthulohela ga badiri ba bantsho mo metsemegolo ka bonako ka nako ya ntwa go ne ga tshosa balaodi ba basweu.
- Bosetlhaba jwa Maafrikanere le 'megopolo ya semorafe' e e sa nnang boammaaruri go saense e neile apartheid megopolo ya yona.
Speaker notes
Gatelela kgopolo ya CAPS ya tswelelopele le phetogo. Baithuti ba tshwanetse go kgona go ganetsa gore apartheid e ne ya agelela mo kgethololong ya pele MME gape gore 1948 e ne ya tshwaya kgaogano ya boleng - moralo o o feletseng wa go aga setshaba sotlhe ka semorafe. Golaganya le setlhogo sa Mophato wa 11 'Megopolo ya semorafe mo bofelong jwa ngwagakgolo wa bo-19 le wa bo-20' go tlhalosa gore megopolo ya apartheid e ne ya tswa kae.
National Party e ne ya fenya maatla ka tsholofetso e e phepafetseng ya apartheid.
National Party (NP) ka fa tlase ga D.F. Malan, mo kgolaganong le Afrikaner Party, e ne ya fenya United Party ya ga Jan Smuts. Moralo wa yona wa ditlhopho tsa 1948 (Sauer Report) o ne o batla kgaogano e e feletseng ya semorafe. Sa botlhokwa, NP e ne ya fenya bontsi jwa ditulo mme e fentse ka dibouto tse dinnye go feta United Party, ka gonne dikgaolo tsa magaeng di ne di neetswe boima jo bogolo.
- Ke fela babouti ba basweu ba ba neng ba ka nna le seabe; bontsi jwa bantsho bo ne bo se na bouto.
- 'Apartheid' (lefoko la Seaforikanse le le kayang 'go kgaoganngwa') e ne ya nna pholisi ya semmuso ya puso.
- NP e ne ya tla fetolela megopolo ya yona go nna ketane ya melao go tloga ka 1949 go ya pele.
Speaker notes
Se ke tiragalo e e botlhokwa ya karolo eno. Ntsha bothata jwa semmuso jwa go sekaseka: puso e e agileng thulaganyo e e ganetsang ditshwanelo tsa bontsi ya ba maatla ka bontsi jo bonnye jwa bouto ya basweu, mo ditlhophong tse bontsi jwa Maaforika Borwa bo neng bo sa kgone go tsena. Kgala eo fa gare ga taolo e e ipatlelwang le tumelelano ya nnete e tsamaya go ralala nako yotlhe ya apartheid.
Baitseanape ba hisitori ba farologanya apartheid ya 'bonnye' (kgethololo ya letsatsi le letsatsi) le apartheid ya 'kgolo' (kgaogano ya lefatshe ka homelands).
Aroganya ka mefuta
Beya motho mongwe le mongwe mo setlhopheng sa molao sa semorafe jaaka motheo wa melao yotlhe e mengwe.
Kgaoganya
Kgaoganya bonno, lenyalo, sekolo, ditsompelo le, kwa bofelong, boagi ka semorafe.
Laola
Didimatsa, iletsa, tshwara le go sekisa mongwe le mongwe yo o neng a ganetsa thulaganyo.
Speaker notes
Naya baithuti fatoraeme e ya madiri a mararo (aroganya ka mefuta - kgaoganya - laola) gore melao e mentsi e e latelang e tlhaloganngwe jaaka dikarolo tsa moralo o le mongwe go na le lenaneo la go tlhaloganngwa ka tlhogo. Tsenya pharologano ya apartheid ya bonnye/ya kgolo jaanong; o tla boela go apartheid ya kgolo mo seleteng sa Bantustans. Kopa baithuti go beya molao mongwe le mongwe o o latelang mo go nngwe ya ditiro tse tharo.
Fa gare ga 1949 le 1950 puso e ne ya aga marapo a molao a apartheid.
- Prohibition of Mixed Marriages Act, No. 55 of 1949 - o ne o iletsa manyalo a a kgabaganyang mela ya semorafe.
- Immorality Amendment Act, No. 21 of 1950 - o ne o dira dikamano tsa thobalano tse di kgabaganyang mela ya semorafe molato.
- Population Registration Act, No. 30 of 1950 - o ne o aroganya motho mongwe le mongwe jaaka Mosweu, Mmala kgotsa Mmusong (Ma-India/Ma-Asia a tsenngwa jaaka setlhopha se se ikemetseng), selotlolo se segolo sa molao mongwe le mongwe o mongwe.
- Group Areas Act, No. 41 of 1950 - o ne o kgaoganya ditoropo mo dikgaolong tsa semorafe, o dumelela go tlosiwa ka dikgoka jaaka Sophiatown le District Six.
Speaker notes
Mo legatong la FET, feta go bitsa melao fela o ye go tlhalosa ka fa e neng e golagana ka teng. Karoganyo ya mefuta (Act 30) e ne e tshwanetse go tla pele ka gonne e ne e swetsa gore molao mongwe le mongwe o mongwe o dira mo go mang. Ela tlhoko go fitlhelela ga puso mo botshelong jwa sephiri - Act 55 le 21 di ne di laola lenyalo le thobalano - le go tseelwa ga dilo ke Group Areas. [SME] Netefatsa dinomoro tsa melao le dingwaga kgatlhanong le setlhogo sa SAHO sa apartheid-legislation pele ga tlhagiso; matlha a 1949-1950 a tlhomamisitswe sentle mme dinomoro di tshwanetse go tlhola.
Melao e mengwe e ne ya fitlhelela lefelo la botlhe, tsamao le megopolo ya bana.
- Reservation of Separate Amenities Act, No. 49 of 1953 - o ne o kgaoganya ditsompelo tsa botlhe mme o di dumelela go se lekane phatlalatsa ('kgaoganngwa mme di sa lekane').
- Natives (Abolition of Passes and Co-ordination of Documents) Act, 1952 - le fa leina la one le ne le twe jalo, o ne o thatafatsa le go atolosa thulaganyo ya dipasa (buka ya tshupiso, 'reference book').
- Bantu Education Act, No. 47 of 1953 - o ne o tsaya thuto ya bantsho mo dikerekeng mme, ka mafoko a ga Verwoerd ka boene, o ne o ikaeletse go baakanyetsa bana ba bantsho fela ya go dira jaaka badiri.
Ga go na lefelo la [Moafrika] mo setshabeng sa Yuropa mo godimo ga maemo a mefuta mengwe ya tiro. H.F. Verwoerd, Tona ya Merero ya Bommusong (Native Affairs), ka Thuto ya Bantu, 1953
Speaker notes
Mafoko a ga Verwoerd a dira maikaelelo a bonale sentle mme ke motswedi o o nonofileng wa tshekatsheko - kopa baithuti gore a senolang ka maikaelelo a thuto ya apartheid. Gata mola o moleele go ya pele: kgakalo ka Thuto ya Bantu e ne ya tsosa Kgokgontsho ya Soweto ya 1976, e baithuti ba tla e bonang mo setlhogong se se latelang sa Mophato wa 12. [SME] Mafoko a ga Verwoerd a umakiwa gantsi mme gantsi a fetolwa; netefatsa mafoko a a nepagetseng le motswedi pele ga tlhagiso.
Puso e ne ya leka go tlhalosa Maaforika Borwa a bantsho gape jaaka baagi ba 'magae' a a kgaogantsweng ('homelands') go na le a Aforika Borwa.
Apartheid ya kgolo e ne e ikaeletse go kgaoganya naga ka lefatshe. Bantu Authorities Act, No. 68 of 1951 o ne o tlhoma bommusomorafe mo dinageng tse di beetsweng, mme Promotion of Bantu Self-Government Act, No. 46 of 1959 - e e neng e kgweeleditswe ke Verwoerd - o ne o kgobokanya Maafrika mo 'diyuniti tsa bosetlhaba' tse di kgaogantsweng ka morafe tse di neng di tla nna 'magae' a a ipusang.
- Maikaelelo a nako e telele e ne e le go gana Maafrika boagi jwa Aforika Borwa e le nngwe.
- Magae a ne a na le karolwana e nnye ya lefatshe mme a se na maatla a ikonomi.
- Dikgosi di ne tsa gogwa, go kgaoganya baagi le go koafatsa kganetso.
Speaker notes
Se ke selete se se boima go se sekaseka - netefatsa gore baithuti ba tlhaloganya gore apartheid ya kgolo e ne e ka ga boagi, e seng fela kwa batho ba nnang teng. Ka go beya Maafrika mo magaeng, puso e ne e ikaeletse go ba tseela tshwanelo epe ya ditshwanelo tsa sepolotiki mo 87% wa Aforika Borwa o o beetsweng basweu. Se se nna motheo wa Bantustans tse di 'ipusang' tsa bo-1970. [SME] Dipalo tsa kgaogano ya lefatshe ya 87%/13% di tlwaelesegile mme netefatsa mokgwa wa go bua.
Mmogo le kgaogano, puso e ne ya aga metjhini ya molao ya go pitlaganya kganetso.
Suppression of Communism Act, No. 44 of 1950 o ne o tlhalosa 'bokomonisi' ka bophara mo o neng o ka dirisiwa kgatlhanong le mogatlhi mongwe le mongwe fela - go iletsa batho, go lekanyetsa tsamao ya bona le go ba didimatsa kwa ntle ga tsheko. Go ralala bofelong jwa bo-1960 se se ne sa tiisiwa ke Sabotage Act (General Law Amendment Act, 1962) le melao ya go tshwarwa kwa ntle ga tsheko (temana ya go tshwarwa malatsi a 90 ya 1963).
- 'Go iletsa' le 'go kwala mo lenaneong' go ne ga didimatsa baeteledipele kwa ntle ga tsheko ya kgotlatshekelo.
- Ditlhaloso tse di sa tlhomamang di ne tsa letla puso go lebisa baipulaanyi, ba tokologo le baeteledipele ba kereke.
- Go tshwarwa kwa ntle ga tsheko go ne ga tlosa tshireletso ya molao ya botlhokwa mo baitseanapeng.
Speaker notes
Baya se mo tikologong ya puso ya molao: melao ya tshireletso ya apartheid e ne e otlhaya batho kwa ntle ga tsheko e e siameng mme e dira ditlhaloso tse di sa tlhomamang go nna motheo wa tshekiso. Melao ya 1962 le 1963 e morago ga melao ya motheo mme e nna mo fano ka gonne e bontsha puso e godisa dibetsa tsa yona tsa molao fa kganetso e gola - go baakanyetsa Rivonia. [SME] Netefatsa gore temana ya 'malatsi a 90' e na le letlha la 1963 (General Law Amendment Act) pele ga tlhagiso.
Bo-1950 bo ne jwa bona kganetso e kgolo e e rulaganeng, ya merafe e mentsi, e e senang thubego e e kileng ya bonwa mo Aforika Borwa.
Defiance Campaign ya 1952, e e neng e eteletswe pele ke ANC le South African Indian Congress, e ne ya tsosa baithaopi ba diketekete go roba melao ya apartheid ka boomo le go ipaakanyetsa go tshwarwa. Ka 1955 Congress of the People kwa Kliptown e ne ya amogela Freedom Charter, e e neng thulaganya ya yona ya go simolola e re 'Aforika Borwa ke ya botlhe ba ba tshelang mo go yona, bantsho le basweu.'
- Defiance Campaign e ne ya oketsa boleloko jwa ANC ka bonako.
- Congress Alliance e ne ya kopanya ANC le badira-temokrasi ba Ma-India, Mmala le basweu.
- Freedom Charter moragonyana e ne ya bopa boleng jwa Molaotheo wa Aforika Borwa wa 1996.
Speaker notes
Selete se se pitlaganya kganetso e kharikhulamo ya Mophato wa 9 e e tshwarang ka botlalo; mo Mophatong wa 11, tsepamisa mogopolo mo togamaanong le botlhokwa go na le kanelo. Gatelela kgetho ya tiro ya bontsi e e senang thubego le sekao sa Congress Alliance sa tirisanommogo ya merafe e mentsi. Ela tlhoko pharologano e baithuti ba tshwanetseng go e ntsha: mokgatlho o o tshwaraganeng le puso e e ntshang kgethololo ka molao.
Puso e ne ya araba kganetso ka tshekiso mme, kwa Sharpeville, ka dikgoka tse di bolayang.
Ka Sedimonthole 1956 puso e ne ya tshwara baitseanape ba le 156 ya ba pega molato wa go eka bogosi (high treason), e dirisa Freedom Charter jaaka bosupi jwa leano le le tweng la thubego; Treason Trial e ne ya gogela go fitlha ka 1961, fa banna botlhe ba ba pegilweng molato ba ne ba gololwa. Go tswa foo ka 21 Mopitlwe 1960 mapodisi a ne a thuntsha kgatlhanong le pontsho e e ganetsang dipasa kwa Sharpeville, a bolaya batho ba le 69, ba le bantsi ba thuntshitswe mo mokwatleng.
- Pontsho ya Sharpeville e ne ya bidiwa ke Pan Africanist Congress (PAC) ka fa tlase ga Robert Sobukwe.
- Puso e ne ya bega Maemo a Tshoganyetso mme ya iletsa ANC le PAC ka Moranang 1960.
- Sharpeville e ne ya fetola tlhaloganyo ya lefatshe ka thata kgatlhanong le apartheid.
Speaker notes
Ditiragalo di le pedi, kgopolo e le nngwe: phetogo ya puso go tswa kgatelelo ya molao go ya dikgoka tse di bulegileng. Gatelela go bo Treason Trial e ne e le sengwe se se gakgamatsang - dingwaga tsa tshekiso di fela ka kgololo e e feletseng, di senola nyewe ya puso jaaka ya sepolotiki. Go tswa foo Sharpeville e tshwaya kgaogano: go iletswa ga ANC le PAC go ne ga tswala sepolotiki sa molao se se senang thubego mme sa kgweeletsa mekgatlho kwa tlase ga lefatshe. [SME] Palo ya baswi ba Sharpeville ya 69 ke palo e e tlwaelesegileng; netefatsa pele ga tlhagiso.
Ka pontsho ya kagiso e iletswe, mekgatlho ya kgololosego e ne ya tsaya dibetsa.
Morago ga go iletswa ga 1960, ANC le baamati ba yona ba ne ba swetsa gore pontsho e e senang thubego e le esi e ne e ka se sa dira kgatlhanong le puso e e ipaakanyeditseng go thuntsha le go golega. Ka 1961 ba ne ba tlhoma Umkhonto we Sizwe (MK, 'Lerumo la Setshaba'), e e neng ya simolola letsholo la sabotage ka 16 Sedimonthole 1961, e lebisa dikago mme e leka go tila go latlhega ga matshelo. PAC e ne ya tlhoma lephata la yona la dibetsa, Poqo.
- MK e ne ya simolola ya tlhopha sabotage go na le ntwa ya bagerila go lekanyetsa baswi.
- Tshwetso e ne ya tshwaya phetogo ya hisitori morago ga dingwagakgolo tsa ntwa e e senang thubego.
- Phetogelo eno e ne ya naya puso lebaka la melao ya yona e e maswe ya tshireletso go fitlha jaanong.
Speaker notes
Se ke ntlha e e tlhwaafalang e e batlang tekatekano. Tlhalosa mabaka a mokgatlho - go tswalwa ga ditsela tsotlhe tsa molao morago ga 1960 - kwa ntle ga go galaletsa kgotsa go nyatsa thubego. Ela tlhoko pholisi ya MK e e begilweng ya sabotage e e lebisitsweng go dithoto go na le batho mo legatong leno. Tshwetso eno e isa ka tlhamalalo kwa Rivonia: ke boeteledipele jwa MK jo bo kwa tlase ga lefatshe jo puso e bo tshwarang go latela. [SME] Netefatsa letlha la 16 Sedimonthole 1961 la go simolola.
Tlhaselo ya mapodisi kwa Liliesleaf Farm e ne ya isa kwa tshekong e e golegileng baeteledipele ba mokgatlho wa kgololosego.
Ka 11 Phukwi 1963 mapodisi a ne a tlhasela Liliesleaf Farm kwa Rivonia, gaufi le Johannesburg, kantoro ya sephiri ya batlhankedibagolo ba MK, a tseela ditokomane le go tshwara bontsi jwa boeteledipele. Mo tshekong e e latetseng (Diphalane 1963 - Seetebosigo 1964), ba ba pegilweng molato ba ne ba pegwa molato wa sabotage. Ka 12 Seetebosigo 1964 banna ba le robedi - go akaretsa Nelson Mandela, Walter Sisulu le Govan Mbeki - ba ne ba atlholelwa kgolegelo ya botshelo jotlhe go na le loso.
Ke ratile mogopolo wa setshaba sa temokrasi le se se gololesegileng... Ke mogopolo o ke ipaakanyeditseng go o swela. Nelson Mandela, polelo e e tswang mo setulong sa tsheko, Tsheko ya Rivonia, 20 Moranang 1964
Speaker notes
Polelo ya ga Mandela e e tswang mo setulong sa tsheko ke motswedi wa botlhokwa wa tshekatsheko ya FET - buisana ka fa a ileng a fetola tsheko e e neng e ikaeletse go atlhola mokgatlho mo bakeng ya go bua ka nyewe ya one. Dikatlholo tsa botshelo (go na le go bolawa) di ne di bontsha kelotlhoko ya molao le kgatelelo ya boditšhabatšhaba. Gatelela ditlamorago tsa karolo eno: ka 1964 boeteledipele jwa ka fa gare bo ne bo golegilwe kgotsa bo le kwa botshabelong, mme kganetso ya tsena mo legatong la yona le leele la tlase ga lefatshe le la boditšhabatšhaba. [SME] Netefatsa lenaneo lotlhe la ba le robedi ba ba atlholetsweng le go netefatsa letlha la katlholo la 12 Seetebosigo 1964 le letlha la polelo la 20 Moranang 1964 pele ga tlhagiso.
- 1948 National Party e fenya maatla; apartheid e nna pholisi ya puso
- 1950 Population Registration, Group Areas le Suppression of Communism Acts
- 1952 Defiance Campaign
- 1953 Bantu Education le Separate Amenities Acts
- 1955 Freedom Charter e amogelwa kwa Kliptown
- 1956 Ditshwaro tsa Treason Trial di simolola
- 1960 Kgokgontsho ya Sharpeville; ANC le PAC di iletswa
- 1961 MK e simolola ntwa ya dibetsa
- 1964 Tsheko ya Rivonia: dikatlholo tsa botshelo
Speaker notes
Dirisa se go kopanya ditlhamo tse pedi tse di logaganeng tsa karolo pele ga tlhatlhobo. Kopa baithuti go sala morago ka fa kganetso nngwe le nngwe e neng ya tsosa karabo e e maswe ya puso ka teng, le ka fa kgatelelo ya puso ka nako yona e ne ya bopa kganetso sesha - segolo bogolo go iletswa ga 1960 go kgweeletsa phetogelo go dibetsa ya 1961. Ketane eno ya sesupo-le-ntlha ke se tota se dipotso tsa go kwala tse di atolositsweng tsa CAPS di se dueleng.
Ka 1964 apartheid e ne e tsentswe ka botlalo mo molaong mme bagatlhi ba yona ba bagolo ba ne ba golegilwe kgotsa ba le kwa botshabelong - le fa go ntse jalo maikaelelo a Freedom Charter a ne a tshela.
Mo dingwageng di le kwa tlase ga masome mabedi National Party e ne ya aga thulaganyo e e feletseng ya taolo ya semorafe ka molao, ya araba kganetso e e golang ka kgatelelo e e godileng, mme ka Tsheko ya Rivonia e ne e kgweeleditse mokgatlho wa kgololosego kwa tlase ga lefatshe le kwa dinageng tse dingwe. Kganetso e ne ya laolwa, e sa fenngwe - ponelopele e e beilweng mo bo-1950 e ne ya tla bopa Aforika Borwa ya temokrasi dingwagakgolo di le nne moragonyana.
Q. Tlhalosa ka fa Population Registration Act ya 1950 e neng ya bopa motheo wa melao e mengwe yotlhe ya apartheid ka teng. (6 marks)
Q. Farologanya fa gare ga apartheid ya 'bonnye' le ya 'kgolo', o dirisa molao o le mongwe jaaka sekao sa nngwe le nngwe. (8 marks)
Q. O dumalana go le kae gore go iletswa ga 1960 go dirile phetogelo go ntwa ya dibetsa e se e ke tilwe? Tshegetsa karabo ya gago ka bosupi. (10 marks)
Speaker notes
Tswala leru fa gare ga ditlhamo tsa karolo: melao, kganetso le kgatelelo di ne tsa kopana kwa Rivonia. Dirisa dipotso tse tharo jaaka tlhatlhobo e e kwadilweng - dikabelo tsa maduo di golela go tswa go gopolo-motswedi (6) go ralala pharologano ya kgopolo (8) go ya go potso ya kganetso ya legato la FET (10) e e batlang mola wa kganetso le bosupi. Gakolola baithuti gore se se baakanyetsa setlhogo sa Mophato wa 12 ka kganetso ya setshaba mo bo-1970 le bo-1980 le go tla ga temokrasi.
- Grade
- Grade 11
- Subject
- History
- CAPS topic
- Apartheid South Africa 1940s-1960s
- Resource type
- Presentation