Ho thehwa ha apartheid e le tsamaiso, le mengwaha e mmedi ya khanyetso le khatello e tswileng ho tloha dikgethong tsa 1948 ho isa Nyeweng ya Rivonia ya 1963-64.
Speaker notes
Bula ka ho hlalosa potso ya manollo ya yuniti: apartheid e ne e se feela leeme empa e le tsamaiso e neng e ahilwe ka boomo ka molao ka mor'a 1948. Bontsha dikarolo tse tharo - ho thehwa ha tsamaiso (melao), khanyetso ya yona, le khatello e ntseng e eketseha ya mmuso - mme o hlalose hore yuniti e qetella ka Nyewe ya Rivonia, nako eo mmuso o ileng wa kwalla baetapele ba mokgatlo wa tokoloho teronkong mme wa ba leleka naheng le tlas'a lefatshe.
Apartheid ha e a ka ya tswa feela ho hong - e ile ya hlophisa le ho thatafatsa mengwaha ya kgethollano e neng e se e le teng.
Ka bo-1940 Afrika Borwa e ne e se e arotswe ka botebo. Natives Land Act ya 1913 e ne e boloketse batho ba basweu ba fokolang hoo e ka bang 87% ya naha, melao ya dipasa e ne e laola ho tsamaya ha banna ba batsho, mme moeli wa mmala (colour bar) o ne o thibela basebetsi ba batsho ho mesebetsi e sa hlokeng bokgoni. Se fetohileng ka mor'a 1948 e ne e le boholo, kopanelo le morero wa kgethollano.
- Kgethollano tlas'a mebuso ya pele e ne e le kgolo empa e sa lekana e bile e sa phethahala.
- Ho phalla ka potlako ha basebetsi ba batsho metseng nakong ya ntwa ho ile tsa tshosa balaodi ba basweu.
- Bosetjhaba ba Maburu le 'dikgopolo tsa morabe' tsa mahata a saense di ile tsa fa apartheid mohopolo wa yona.
Speaker notes
Hatisa kgopolo ya CAPS ya tswelopele le phetoho. Baithuti ba lokela ho kgona ho pheha kganetso e mmedi - hore apartheid e ile ya aha holim'a kgethollano ya kgale MME hore 1948 e tshwaile phetoho ya boleng - moralo o felletseng wa ho etsa setjhaba sohle ka morabe. Hokahanya le sehlooho sa Kereiti ya 11 sa 'Dikgopolo tsa morabe lekgolong la bo19 le la bo20' ho hlalosa moo mohopolo wa apartheid o tswang teng.
National Party e ile ya hapa matla ka tshepiso e hlakileng ya apartheid.
National Party (NP) tlas'a D.F. Malan, e kopane le Afrikaner Party, e ile ya hlola United Party ya Jan Smuts. Moralo wa yona wa dikgetho tsa 1948 (Sauer Report) o ne o batla karohano e felletseng ya morabe. Ntho ya bohlokwa, NP e ile ya hapa bongata ba ditulo le ha e hapile divoutu tse fokolang ho feta United Party, hobane dibaka tsa mahaeng di ne di beuwa boima bo boholo.
- Ke bavouti ba basweu feela ba neng ba ka nka karolo; bongata ba batsho bo ne bo se na voutu.
- 'Apartheid' (Seburu se bolelang 'karohano') e ile ya fetoha leano la semmuso la mmuso.
- NP e ne e tla fetola mohopolo wa yona ho ba letoto la melao ho tloha ka 1949 ho ya pele.
Speaker notes
Ena ke ketsahalo ya sehlooho ya yuniti. Ntsha bothata ba nnete ya boetapele bakeng sa manollo: mmuso o ileng wa aha tsamaiso e hanelang bongata ditokelo o ile wa fihla matleng ka voutu e fokolang ya ba basweu, dikgethong tseo bongata ba maAforika Borwa bo neng bo ke ke ba kena ho tsona. Sekgeo seo pakeng tsa matla a boletsweng le tumellano ya nnete se tsamaya ho pholletsa le nako yohle ya apartheid.
Bo-rahistori ba fapanya apartheid ya 'petty' (kgethollano ya letsatsi le letsatsi) le apartheid ya 'grand' (karohano ya naha ho dinaha tsa semorabe).
Ho hlopha
Beha motho e mong le e mong sehlopheng sa molao sa morabe e le motheo wa melao yohle e meng.
Ho arola
Arola bodulo, lenyalo, dikolo, ditshebeletso le, qetellong, botjhaba ka morabe.
Ho laola
Kwahela, thibela, tshwara le ho qosa mang kapa mang ya phephetsang tsamaiso.
Speaker notes
Fa baithuti moralo ona wa maetsi a mararo (ho hlopha - ho arola - ho laola) e le hore Melao e mengata e latelang e utlwisiswe e le dikarolo tsa moralo o le mong ho e-na le lethathamo la ho hlokomelwa hloohong feela. Hlahisa phapang ya petty/grand hona jwale; o tla kgutlela ho grand apartheid slaeteng ya Bantustans. Kopa baithuti ho arola molao o mong le o mong o latelang ho ya ka mesebetsi ena e meraro.
Pakeng tsa 1949 le 1950 mmuso o ile wa aha moqolo wa molao wa apartheid.
- Prohibition of Mixed Marriages Act, No. 55 of 1949 - e thibetse manyalo a menahano ya morabe.
- Immorality Amendment Act, No. 21 of 1950 - e entse hore dikamano tsa botona le botshehadi pakeng tsa merabe e be tlolo ya molao.
- Population Registration Act, No. 30 of 1950 - e hlophileng motho e mong le e mong e le Mosweu, Mmala kapa Native (Maindia/Maasia a kentswe e le sehlopha se ikemetseng), senotlolo se seholo sa molao o mong le o mong.
- Group Areas Act, No. 41 of 1950 - e arotseng ditoropo ka dibaka tsa morabe, e nolofalletsa ho tlosuwa ka dikgoka ha batho ba bangata jwalo ka Sophiatown le District Six.
Speaker notes
Boemong ba FET, sutha ho feta ho bitsa Melao ho ya hlalosa kamoo e kopaneng kateng. Ho hlopha (Act 30) ho ne ho tlameha ho tla pele hobane ho ne ho etsa qeto ya hore molao o mong le o mong o sebetsa ho mang. Hlokomela ho fihla ha mmuso dinthong tsa lehae - Acts 55 le 21 di ne di laola lenyalo le thobalano - le ho amoha ha thepa ha Group Areas. [SME] Netefatsa dinomoro tsa Acts le dilemo kgahlano le sengoloa sa SAHO sa apartheid-legislation pele ho tswela pele; dilemo tsa 1949-1950 di tsejwa hantle empa ho bala dinomoro ho bohlokwa.
Melao e meng e ile ya fihla dibakeng tsa setjhaba, motsamao le kelellong ya bana.
- Reservation of Separate Amenities Act, No. 49 of 1953 - e arotse ditshebeletso tsa setjhaba mme ya dumella hore di be tse sa lekaneng ka pepeneneng ('di arohane empa di sa lekane').
- Natives (Abolition of Passes and Co-ordination of Documents) Act, 1952 - le ha lebitso le rialo, e ile ya thatafatsa le ho atolosa tsamaiso ya dipasa (buka ya ditshupiso).
- Bantu Education Act, No. 47 of 1953 - e ile ya nka thuto ya batsho dikerekeng mme, ho ya ka mantswe a Verwoerd ka boyena, e ne e ikemiseditse ho lokisetsa bana ba batsho mosebetsi feela.
Ha ho na sebaka sa [Moafrika] setjhabeng sa Yuropa ka holim'a boemo ba mefuta e itseng ya mosebetsi. H.F. Verwoerd, Letona la Native Affairs, mabapi le Bantu Education, 1953
Speaker notes
Sengolwa sa Verwoerd se hlakisa morero mme ke mohlodi o matla wa manollo - botsa baithuti hore na se bontsha eng ka sepheo sa thuto ya apartheid. Honyella mola o telele o eang pele: kgalefo mabapi le Bantu Education e ile ya fepa Boipelaetso ba Soweto ba 1976, boo baithuti ba bo kopanang sehloohong se latelang sa Kereiti ya 12. [SME] Sengolwa sa Verwoerd se qotswa hohle empa hangata se fetolwa; netefatsa mantswe a nnete le tshupiso pele ho tswela pele.
Mmuso o ile wa leka ho fetola batho ba batsho ba Afrika Borwa hore e be baahi ba 'dinaha tsa semorabe' tse arohaneng ho e-na le ba Afrika Borwa.
Grand apartheid e ne e ikemiseditse ho arola naha ka dibaka. Bantu Authorities Act, No. 68 of 1951 e ile ya theha balaodi ba semorabe dibakeng tse behilweng, mme Promotion of Bantu Self-Government Act, No. 46 of 1959 - e neng e tsamaiswa ke Verwoerd - e ile ya bokella Maafrika ka 'diyuniti tsa setjhaba' tse arohaneng tsa semorabe tse neng di lokela ho fetoha dinaha tsa semorabe tse ipusang.
- Sepheo sa nako e telele e ne e le ho hanela Maafrika botjhaba ba Afrika Borwa e le nngwe.
- Dinaha tsa semorabe di ne di na le karolwana ya naha mme di se na matla a moruo.
- Marena a ile a rekwa, ho arola ditjhaba le ho fokotsa khanyetso.
Speaker notes
Ena ke slaete e thata ka ho fetisisa ho ya ka manollo - etsa bonnete ba hore baithuti ba utlwisisa hore grand apartheid e ne e mabapi le botjhaba, e seng feela moo batho ba dulang teng. Ka ho abela Maafrika dinaha tsa semorabe, mmuso o ne o ikemiseditse ho ba amoha tokelo efe kapa efe ya dipolotiki ho 87% ya Afrika Borwa e boloketsweng ba basweu. Sena e ba motheo wa Bantustans tse 'ikemetseng' tsa bo-1970. [SME] Dipalo tsa karohano ya naha tsa 87%/13% ke tse tlwaelehileng empa netefatsa mokgwa wa polelo.
Hammoho le karohano, mmuso o ile wa aha mochine wa molao wa ho pshatla kganetso.
Suppression of Communism Act, No. 44 of 1950 e ile ya hlalosa 'bokomonisi' ka bophara hoo e neng e ka sebediswa kgahlano le hoo e batlang e le mohanyetsi ofe kapa ofe - ho thibela batho, ho thibela motsamao wa bona le ho ba kwahela ntle le nyewe. Ho theosa le mathwasong a bo-1960 sena se ile sa matlafatswa ke Sabotage Act (General Law Amendment Act, 1962) le melao ya ho tshwara ntle le nyewe (temana ya ho tshwara matsatsi a 90 ya 1963).
- 'Ho thibela' le 'ho ngolisa lethathamong' ho ile ha kwahela baetapele ntle le teko ya lekgotla.
- Ditlhaloso tse sa hlakang di ile tsa dumella mmuso ho hlasela ba mekgatlo ya basebetsi, di-liberal le batho ba kereke.
- Ho tshwara ntle le nyewe ho ile ha tlosa tshireletso ya motheo ya molao ho baitseki.
Speaker notes
Beha sena hodima puso ya molao: melao ya tshireletso ya apartheid e ne e otla batho ntle le nyewe e nepahetseng mme e etsa ditlhaloso tse sa hlakang, tse pharaletseng motheo wa ho qosa. Melao ya 1962 le 1963 e latela hanyane melao ya motheo empa e tshwanetse mona hobane e bontsha mmuso o eketsa dibetsa tsa ona tsa molao ha khanyetso e ntse e hola - ho lokisetsa Rivonia. [SME] Netefatsa hore temana ya 'matsatsi a 90' e tlas'a 1963 (General Law Amendment Act) pele ho tswela pele.
Bo-1950 ba bona khanyetso e kgolo ka ho fetisisa e hlophisitsweng, ya merabe e mengata, e senang dikgoka e kileng ya bonwa Afrika Borwa.
Defiance Campaign ya 1952, e etelletsweng pele ke ANC le South African Indian Congress, e ile ya kgothaletsa baithaopi ba dikete ho tlola melao ya apartheid ka boomo le ho ipabolla ho tshwarwa. Ka 1955 Congress of the People kwana Kliptown e ile ya amohela Freedom Charter, eo mola wa yona wa pele o neng o phatlalatsa hore 'Afrika Borwa ke ya bohle ba phelang ho yona, ba batsho le ba basweu.'
- Defiance Campaign e ile ya lebisa ho phahameng ho boima ha setho sa ANC.
- Congress Alliance e ile ya kopanya ANC le batho ba temokrasi ba Maindia, Mmala le ba basweu.
- Freedom Charter hamorao e ile ya bopa boleng ba Molaotheo wa Afrika Borwa wa 1996.
Speaker notes
Slaete ena e kgutsufatsa khanyetso eo lenaneothuto la Kereiti ya 9 le e tshwarang ka botlalo; ho Kereiti ya 11, tsepamisa maikutlo leanong le bohlokweng ho e-na le pale. Hatisa kgetho ya ketso ya bongata e senang dikgoka le mokgwa wa Congress Alliance wa tshebedisano ya merabe e mengata. Hlokomela phapang eo baithuti ba lokelang ho e ngola: mokgatlo o fanang ka pono e akaretsang kgahlano le mmuso o fanang ka kgethollo ka molao.
Mmuso o ile wa arabela khanyetso ka ho qosa mme, Sharpeville, ka matla a bolayang.
Ka Tshitwe 1956 mmuso o ile wa tshwara baitseki ba 156 mme wa ba qosa ka bofetoheli bo phahameng, o sebedisa Freedom Charter e le bopaki ba morero wa dikgoka o neng o nahanwa; Nyewe ya Bofetoheli e ile ya nka nako e telele ho fihlela 1961, ha baqosuwa bohle ba lokollwa. Yaba ka 21 Hlakubele 1960 maponesa a thunya seteboho se hanyetsang dipasa Sharpeville, a bolaya batho ba 69, ba bangata ba thuntswe mekokotlong.
- Seteboho sa Sharpeville se ne se bitswitswe ke Pan Africanist Congress (PAC) tlas'a Robert Sobukwe.
- Mmuso o ile wa phatlalatsa Boemo ba Tshohanyetso mme wa thibela ANC le PAC ka Mmesa 1960.
- Sharpeville e ile ya fetola maikutlo a lefatshe hore a hanyetse apartheid ka matla.
Speaker notes
Diketsahalo tse pedi, sehlooho se le seng: phetoho ya mmuso ho tloha tshotlong ya molao ho ya pepeneneng ya dikgoka. Hatisa ho makatsa ha Nyewe ya Bofetoheli - mengwaha ya ho qosa e felang ka ho lokollwa ho felletseng, ho pepesa nyewe ya mmuso e le ya dipolotiki. Yaba Sharpeville e tshwaya kgaohano: ho thibelwa ha ANC le PAC ho ile ha kwala dipolotiki tsa molao tse senang dikgoka mme ha kgannela mekgatlo tlas'a lefatshe. [SME] Palo ya bafu ba Sharpeville ba 69 ke palo e tlwaelehileng; netefatsa pele ho tswela pele.
Ha boipelaetso ba kgotso bo thibetswe, mekgatlo ya tokoloho e ile ya nka dibetsa.
Ka mor'a ho thibelwa ha 1960, ANC le balekane ba yona ba ile ba fihlela qeto ya hore boipelaetso bo se nang dikgoka bo le bong bo ne bo sa tsebe ho sebetsa kgahlano le mmuso o ikemiseditseng ho thunya le ho kwalla batho teronkong. Ka 1961 ba ile ba theha Umkhonto we Sizwe (MK, 'Lerumo la Setjhaba'), e ileng ya qala lesolo la tshenyo ka 16 Tshitwe 1961, e lebisitse dibakeng tse itseng ha e ntse e leka ho qoba tahlehelo ya bophelo. PAC e ile ya theha lepheo la yona la dibetsa, Poqo.
- MK qalong e ile ya kgetha tshenyo ho e-na le ntwa ya makunutu ho fokotsa dikotsi.
- Qeto ena e ile ya tshwaya phetoho ya nalane ka mor'a mengwaha ya twantsho e senang dikgoka.
- Motsamao ona o ile wa fa mmuso lebaka la melao ya ona e sehlōhō ka ho fetisisa ya tshireletso.
Speaker notes
Ena ke ntlha e tebileng e hlokang tekano. Hlalosa mabaka a mokgatlo - ho kwalwa ha ditsela tsohle tsa molao ka mor'a 1960 - ntle le ho tlotlisa kapa ho nyatsa dikgoka. Hlokomela leano le boletsweng la MK la tshenyo e lebisitsweng thepeng ho e-na le batho boemong bona. Qeto ena e lebisa ka ho toba Rivonia: ke boetapele bo tlas'a lefatshe ba MK boo mmuso o bo tshwarang ka mor'a moo. [SME] Netefatsa letsatsi la ho qala la 16 Tshitwe 1961.
Ho hlaselwa ha maponesa ha Liliesleaf Farm ho ile ha lebisa nyeweng e ileng ya kwalla baetapele ba mokgatlo wa tokoloho teronkong.
Ka 11 Phupu 1963 maponesa a ile a hlasela Liliesleaf Farm e Rivonia, haufi le Johannesburg, ntlo-kgolo ya sephiri ya taolo e phahameng ya MK, a hapa ditokomane mme a tshwara boholo ba boetapele. Nyeweng e ileng ya latela (Mphalane 1963 - Phupjane 1964), baqosuwa ba ile ba qoswa ka tshenyo. Ka 12 Phupjane 1964 banna ba robeli - ho kenyeletswa Nelson Mandela, Walter Sisulu le Govan Mbeki - ba ile ba ahlolelwa teronko ya bophelo bohle ho e-na le lefu.
Ke bile le takatso ya setjhaba sa temokrasi le se lokolohileng... Ke sepheo seo ke itokiseditseng ho se shwela. Nelson Mandela, polelo e tswang setulong sa baqosuwa, Nyewe ya Rivonia, 20 Mmesa 1964
Speaker notes
Polelo ya Mandela e tswang setulong sa baqosuwa ke mohlodi wa sehlooho wa manollo ya FET - buisana ka kamoo a ileng a fetola nyewe e neng e reretswe ho nyatsa mokgatlo hore e be seteje sa morero wa ona. Dikahlolo tsa bophelo bohle (ho e-na le polao) di bontsha bobedi hlokolosi ya molao le kgatello ya matjhaba. Hatisa sephetho bakeng sa yuniti: ka 1964 boetapele ba ka hare bo ne bo le teronkong kapa bo lelekilwe, mme twantsho e ile ya kena kgatong ya yona e telele ya tlas'a lefatshe le ya matjhaba. [SME] Netefatsa lethathamo le felletseng la ba robeli ba ahlotsweng le netefatsa letsatsi la kahlolo la 12 Phupjane 1964 le letsatsi la polelo la 20 Mmesa 1964 pele ho tswela pele.
- 1948 National Party e hapa matla; apartheid e fetoha leano la mmuso
- 1950 Population Registration, Group Areas le Suppression of Communism Acts
- 1952 Defiance Campaign
- 1953 Bantu Education le Separate Amenities Acts
- 1955 Freedom Charter e amohelwa Kliptown
- 1956 Ditshwaro tsa Nyewe ya Bofetoheli di a qala
- 1960 Polao ya Sharpeville; ANC le PAC di a thibelwa
- 1961 MK e qala twantsho ya dibetsa
- 1964 Nyewe ya Rivonia: dikahlolo tsa bophelo bohle
Speaker notes
Sebedisa sena ho kopanya dikamano tse pedi tse kopaneng tsa yuniti pele ho tekolo. Kopa baithuti ho latela kamoo phatloho e nngwe le e nngwe ya khanyetso e ileng ya baka karabelo e sehlōhō ya mmuso, le kamoo khatello ya mmuso e ileng ya fetola khanyetso hape - haholoholo ho thibelwa ha 1960 ho kganneleng phetoho ya 1961 ya ho nka dibetsa. Ketane ena ya sesosa-le-sephetho ke hantle seo dipotso tsa ho ngola tse atolositsweng tsa CAPS di se putsang.
Ka 1964 apartheid e ne e se e tiisitswe ka botlalo molaong mme bahanyetsi ba yona ba baholo ba ne ba le teronkong kapa ba lelekilwe naheng - leha ho le jwalo dintlha-kgolo tsa Freedom Charter di ile tsa phela.
Ka mengwaha e ka tlas'a e mmedi National Party e ile ya theha tsamaiso e felletseng ya taolo ya morabe ka molao, ya kgahlanyetsa khanyetso e ntseng e phahama ka khatello e ntseng e eketseha, mme ka Nyewe ya Rivonia e ne e se e kgannetse mokgatlo wa tokoloho tlas'a lefatshe le kantle ho naha. Twantsho e ile ya thibelwa, ha ea ka ya hlolwa - pono e beilweng ka bo-1950 e ne e tla bopa Afrika Borwa ya temokrasi mengwaha e mene hamorao.
Q. Hlalosa hore na Population Registration Act ya 1950 e thehile motheo bakeng sa melao e meng yohle ya apartheid jwang. (6 marks)
Q. Fapanya pakeng tsa apartheid ya 'petty' le 'grand', o sebedisa molao o le mong e le mohlala wa e mong le e mong. (8 marks)
Q. O dumellana hakae le hore ho thibelwa ha 1960 ho ile ha etsa hore ho fetohela twantshong ya dibetsa e be ntho e ke keng ya qojwa? Tshehetsa karabo ya hao ka bopaki. (10 marks)
Speaker notes
Kwala ketane pakeng tsa dikamano tsa yuniti: melao, khanyetso le khatello di ile tsa kopana Rivonia. Sebedisa dipotso tse tharo e le tekolo e ngotsweng - kabo ya dintlha e phahama ho tloha ho kgopola mohlodi (6) ho ya phapang ya dikgopolo (8) ho ya potso ya kganetso ya boemo ba FET (10) e lebeletseng mola wa kganetso le bopaki. Hopotsa baithuti hore sena se lokisetsa sehlooho sa Kereiti ya 12 mabapi le khanyetso ya setjhaba ka bo-1970-1980 le ho tla ha temokrasi.
- Grade
- Grade 11
- Subject
- History
- CAPS topic
- Apartheid South Africa 1940s-1960s
- Resource type
- Presentation