Ditshaba tse nne tse humileng, tse nang le maatla mme di farologaneng thata - Ming China, Songhai, Mughal India le Yuropa - pele ga nako ya lefatshe le le golaganeng, la lefatshe lotlhe.
Speaker notes
Simolola ka go tlhola kakanyo e e tlwaelegileng ya gore Yuropa e ne e 'busa' lefatshe ka 1600. Tota e ne e sa dire jalo. Mo e ka nnang ka 1600 mebuso e e humileng go gaisa, e e nang le batho ba bantsi go gaisa le e e tswetseng pele mo tsamaisong e ne e le kwa Asia le Afrika. Baakanya tiro e kgolo ya thuto: go bapisa ditshaba tse nne tse dikgolo ka tekatekano, le go botsa gore ke ka ntlha yang tekatekano ya maatla e neng e tla fetoga mo makgolong a dingwaga a a latelang. Tlhalosa 'mo e ka nnang ka 1600' e le e ka nna 1450-1650.
1600 ke ntlha ya phetogo - fela pele katoloso ya Yuropa kwa ntle ga mawatle e fetola lefatshe.
Go ithuta ditshaba tse mmalwa ka nako e le nngwe go re thusa go di bapisa ka tekatekano, go na le go bolela fela kgang ya Yuropa. Mo e ka nnang ka 1600 bogare jwa lefatshe jwa dikhumo, thuto le maatla bo ne bo le kwa ntle ga Yuropa.
- Go bea motheo pele katoloso ya bokoloniale jwa Yuropa e potlaka.
- Go baakanya pono e e totileng Yuropa fela ka go bontsha mebuso e e tswileng diatla ya Afrika le Asia.
- Go thusa go tlhalosa medi ya go fenya, kgwebo le bokgoba tse di tlileng morago tse di bopileng Afrika Borwa.
Speaker notes
Gatelela maikaelelo a tshekatsheko (legato la FET): papiso, pono le sesusumetsi. Tlhagisa baithuti kgatlhanong le kanelo ya gore 'Yuropa e ne e le kwa pele ka metlha' - ke phoso mo histori malebana le 1600. Golaganya go ya pele: Khamphani ya Madatshe ya East India (VOC), e e thailweng ka 1602, e ne e tla tlhoma seteishene sa go itapolosa kwa Kapa ka 1652 moragonyana, se ke sona se setshwantsho se sa lefatshe se leng botlhokwa ka teng mo histori ya Afrika Borwa.
Setshaba sengwe le sengwe se ne se rulagantswe ka tsela e e farologaneng, mme le fa go ntse jalo sengwe le sengwe se ne se humile e bile se tswelela pele thata.
Ming China
Mmuso o mogolo go feta yotlhe mo lefatsheng, o o humileng - mmusomogolo o mogolo o o laolwang go tswa bogareng ke tirelo ya puso e e katisitsweng.
Songhai
Mmusomogolo o mogolo go gaisa botlhe wa Afrika Bophirima mo dingwageng tsa bo1500, o agilwe mo gauteng, letswaing le borutegi jwa Isilamo.
Mughal India
Mmusomogolo o o humileng, o o farologaneng o o itsegeng ka masela, botsweretshi le (ka fa tlase ga Akbar) kgotlelelano ya bodumedi.
Yuropa
E seng mmuso o le mongwe fela mme magosi a le mantsi a a gaisanang - a a kgaoganeng, a a gaisanang mme a retologela kwa lewatleng.
Speaker notes
Dirisa dikarata tse nne tse jaaka mmapa wa thuto yotlhe - dislaete tse nne tse di latelang di tsaya nngwe le nngwe ka bonngwe. Kopa baithuti go bolelela pele, go tswa mo mafokong a a khutshwane fela, gore ke setshaba sefe se ba akanyang gore se ne se na le maatla go gaisa ka 1600 le gore ke ka ntlha yang. Bontsi bo tla akanya Yuropa; thuto e tla dira gore go akanya moo go nne thata.
Mo e ka nnang ka 1600 China e ne e na le batho ba bantsi go gaisa mme gongwe e le setshaba se se humileng go gaisa mo Lefatsheng.
Losika lwa bogosi lwa Ming lo ne lo busa mmusomogolo o o kopaneng wa batho ba ba fetang dimilione tse 100. Puso e ne e tsamaisiwa ke tsamaiso ya puso ya seporofeshenale e e tlhophilweng ka ditlhatlhobo tsa tirelo ya puso tse di thata, tse di neng di leka kitso ya dikwalo tsa Confucius. Mmusimogolo (emperor) o ne a busa a le mo Motseng o o Iletsweng (Forbidden City) kwa Beijing.
- China e ne e romela kwa ntle silika, tee le dibjana tse dintle tsa letsopa (porcelain), mme e goga selefera e ntsi go tswa Amerika le Japane.
- Dikepe tsa dikhumo tsa Ming tsa pele ka fa tlase ga Molaodi Zheng He (1405-1433) di ne di sesitse go fitlha kwa Afrika Botlhaba.
- Ka 1600 mmuso o ne o setse o retologetse mo teng, o thibela maeto a a fetang mawatle mme o aga sesha Lobota lo Logolo (Great Wall).
Speaker notes
Gatelela bogolo le go tswa diatla: tsamaiso ya puso e e theilweng mo bokgoning makgolo a dingwaga pele bontsi jwa Yuropa bo ne bo na le yona, le ikonomi e kgolo mo e neng e monya bontsi jwa selefera ya lefatshe. Tlhalosa botlhokwa jwa go gogela morago dikepe tsa dikhumo - e ne e le kgetho, e seng go palelwa - e e neng e raya gore China e ne e sa batle mebusomogolo ya kwa ntle ga mawatle fela jaaka Ba-Yuropa ba ne ba simolola. [SME] Netefatsa dipalo tsa palo ya batho le kgwebo ya selefera kgatlhanong le buka ya sekolo ya ga jaana pele ga tlhagiso.
Mmusomogolo o mogolo go gaisa botlhe mo histori ya Afrika Bophirima, o le kwa godimo mo dingwageng tsa bo1400 le bo1500.
Se totileng motse wa Gao mo Nokeng ya Niger, Songhai e ile ya nna le maatla ka fa tlase ga Sunni Ali segolobogolo Askia Muhammad (o busitse 1493-1528). Dikhumo tsa yona di ne di tswa mo go laoleng kgwebo e e ralalang Sahara ya gauta le letswai, mme e ne e le mmuso wa Bamoseleme o o nang le tsamaiso e e nonofileng le mophato wa ntwa.
- Timbuktu le Djenne e ne e le bogare jo bo itsegeng jwa thuto ya Isilamo, jo bo nang le diyunibesithi le dilaeborari tsa mekwalo ya seatla.
- Bagwebi ba ne ba ananya gauta ya Afrika Bophirima ka letswai, lesela, dibuka le dipitse tse di tswang Afrika Bokone.
- Ka 1591 mophato wa ntwa wa Morocco o o nang le dithunya o ile wa fenya Songhai kwa Ntweng ya Tondibi, mme mmusomogolo wa phatlalala.
Speaker notes
Slaete e e na le pharologanyo e e botlhokwa: ka boammaaruri, Songhai e ile ya wa ka 1591, pele fela ga 1600. CAPS e sa ntse e e ithuta jaaka setshaba se segolo 'mo e ka nnang ka 1600' ka gonne e ne ya laola Afrika Bophirima mo lekgolong la dingwaga le le fetileng. Nna phepafalo le baithuti ka nako e. Dirisa mekwalo ya seatla ya Timbuktu go ganetsa tlhamane ya gore Afrika ya pele ga bokoloniale e ne e se na borutegi jo bo kwadilweng. [SME] Netefatsa matlha a ga Askia Muhammad le letlha la 1591/Ntwa ya Tondibi kgatlhanong le sengwaga sa SAHO sa Songhai.
Mo e ka nnang ka 1600 Mmusomogolo wa Mughal ka fa tlase ga Akbar e ne e le mongwe wa mebuso e e humileng go gaisa le e e nang le setso se se tseneletseng mo lefatsheng.
Mmusomogolo wa Mughal (o thailwe ka 1526) o ne o laola bontsi jwa kgaolo ya India. Mmusi wa yona yo mogolo, Akbar (o busitse 1556-1605), o ne a aga tsamaiso e e nonofileng ya makgetho le ya bolaodi mme a rotloetsa pholisi ya kgotlelelano ya bodumedi (sulh-i-kul, 'kagiso le botlhe') magareng ga Ma-Hindu, Bamoseleme le ba bangwe.
- India e ne e le motsweletsi yo mogolo wa lefatshe wa masela a mantle a kotoro, a a rekisiwang go ralala Asia, Afrika le Yuropa.
- Dikgotla tsa Mughal di ne di tlhagisa botsweretshi jo bo hakgamatsang, boagi (moragonyana Taj Mahal) le dikwalo.
- Dikhamphani tsa kgwebo tsa Yuropa di ne di tla kwa India di le balekane ba bannye ba ba batlang go bona dithoto tsa yona.
Speaker notes
Bontsha dintlha tse pedi tsa papiso: dikhumo tsa Mughal (indaseteri ya masela ya India e ne e laola lefatshe) le kgotlelelano e Akbar a neng a e dira ka boomo, e e farologaneng thata le dintwa tsa bodumedi tsa Yuropa tsa nako e e tshwanang. Ela tlhoko kamano ya maatla: bagwebi ba Yuropa ba ne ba goroga e le bakopi, e seng bafenyi - go fapaana le setshwantsho sa bokoloniale sa moragonyana. Se se fetola tsela ya maatla a bo1600.
E seng mmusomogolo o le mongwe mme mebuso e le mentsi e e gaisanang - e e kgaoganeng, e sa iketla mme e retologela kwa ntle.
Yuropa mo e ka nnang ka 1600 e ne e kgaogane magareng ga magosi a a gaisanang le mebusotoropo, e sa iketla ka ntlha ya Renaissance, Reformation le dintwa tsa yona tsa bodumedi. E le nnye e bile e humanegile go feta Ming China kgotsa Mughal India, le fa go ntse jalo e ne e tlhama didirisiwa tse disha tse di neng di tla nna botlhokwa thata: motshine wa go gatisa, dibetsa tsa mosidi wa dithunya, dikepe tsa mawatle le dikhamphani tsa ditlhotswana tse di kopantsweng.
- Portugal le Spain di ne di setse di bulile ditsela tsa lewatle go ya Amerika, Afrika le Asia.
- Dikhamphani tsa East India tsa Manyesemane (1600) le tsa Madatshe (VOC, 1602) di ne di thailwe go bona poelo mo kgwebong ya Asia.
- Kgaisano magareng ga mebuso e ne ya tshwenya patlisiso, dintwa le ditshimologo tsa dikoloni tse di kwa ntle ga mawatle.
Speaker notes
Baakanya maemo: ka 1600 Yuropa e ne e le kwa matlhakoreng, e seng bogareng. Molemo wa yona e ne e se bogolo kgotsa dikhumo mme e le motswako wa kgaisano, maatla a lewatle, ditshelete (dikhamphani tsa ditlhotswana tse di kopantsweng) le thekenoloji ya sesole, gammogo le go bona selefera le lefatshe la Amerika. Tlhagisa VOC fa gore baithuti ba tshware tlhagisano go ya Kapa ka 1652. Tlhagisa katoloso ya Yuropa ka go se tseye letlhakore jaanong; maitsholo a a siameng a tla mo dislaeteng tsa moragonyana.
Batla dipopego tsa go tshwana le pharologano mo pusong, dikhumong le mo ponong.
Speaker notes
E ke pelo ya tshekatsheko ya thuto. Bontsha ka fa go akanya ka papiso: tlhopha setlhogo (sekai, puso, bodumedi, kgotsa boikutlo mo katolosong ya kwa ntle ga mawatle) mme o se latele go ralala ditshaba tsotlhe tse nne. Susumetsa baithuti go feta go kwala dintlha go ya go tlhalosa botlhokwa - segolobogolo pharologano magareng ga China e e retologelang mo teng le Yuropa e e retologelang kwa ntle, e e thusang go tlhalosa diphetogo tsa moragonyana tsa maatla a lefatshe.
Ka 1600 dithoto, selefera, dikakanyo le batho ba ne ba tsamaya magareng ga ditshaba tse tsotlhe.
Ditshaba tse di ne di sa arogane. Ditsela tse di ralalang Sahara di ne di golaganya Afrika Bophirima le Mediterranean; marang-rang a Lewatle la India a ne a golaganya Afrika Botlhaba, Arabia, India le China; mme ditsela tse disha tsa Atlantic di ne di kopanya Yuropa, Afrika le Amerika. Selefera ya Amerika e ne e elela botlhaba go reka silika le dibjana tsa letsopa tsa China.
- Gauta, letswai, lonaka lwa tlou, masela, ditswaiso le dibjana tsa letsopa di ne di tshelela dikontinente.
- Ditsela tsa Atlantic gape di ne di tshola kgwebo e e godileng, e e setlhogo ya Maafrika a a neng a dirilwa makgoba.
- 'Nako e ya ntlha ya lefatshe lotlhe' e ne ya baya motheo wa katoloso ya bokoloniale jwa Yuropa.
Speaker notes
Tiisa kgolagano: 1600 gantsi e bidiwa tshimologo ya 'nako ya ntlha ya lefatshe lotlhe' ka gonne la ntlha dikgaolo tsotlhe tse dikgolo tsa lefatshe di ne di golaganngwa ke kgwebo e e tlwaelegileng. Tlhagisa kgwebo ya makgoba e e ralalang Atlantic ka boammaaruri mme ka tsela e e tshwanelang bogolo jwa dingwaga fa - e bitse jaaka thulaganyo ya tiro e e patelediwang le pogo ya batho e e godileng mmogo le kgwebo e, ntle le dintlha tse di boitshegang. E boa mo slaeteng ya maitsholo a a siameng.
- 1368 Losika lwa bogosi lwa Ming lo thailwe kwa China
- 1493 Askia Muhammad o simolola nako ya gauta ya Songhai
- 1526 Mmusomogolo wa Mughal o thailwe kwa India
- 1556 Akbar o nna mmusimogolo wa Mughal
- 1591 Tlhaselo ya Morocco e fedisa Mmusomogolo wa Songhai
- 1600-02 Dikhamphani tsa East India tsa Manyesemane le Madatshe (VOC) di a thaiwa
- 1652 VOC e simolola seteishene sa go itapolosa kwa Kapa
Speaker notes
Dirisa mola wa nako go tshwaya tatelano le go dira gore kgolagano ya Afrika Borwa e nne phepafalo kwa bokhutlong: katoloso e e tshwanang ya kgwebo ya Yuropa e e neng e bonala ka 1600 e ile ya fitlha Kapa ka 1652. Kopa baithuti go ela tlhoko ka fa 1591 (go wa ga Songhai) le 1600-1602 (dikhamphani tsa kgwebo) di gaufi thata ka teng - go fetisa maatla ka tshwantshiso.
Bosupi jwa 1600 bo tlhola kakanyo ya gore Yuropa e ne e le moeteledipele wa lefatshe ka metlha.
Ka nako e telele histori e ne e kwalwa bogolo go tswa mo ponong ya Yuropa, e tsaya ditshaba tse dingwe di le 'kwa morago'. Lefatshe la 1600 le bontsha ka fa go farologaneng: China, Songhai le Mughal India di ne di tswetse pele jaaka - gantsi go feta - Yuropa. Dirutegi tse di molemo tsa histori di lekanyetsa dipono tse di farologaneng mme di botsolotsa metswedi ya tsona.
- Botsa gore ke mang yo o tlhagisitseng motswedi, le gore lentswe la ga mang le a tlhaela.
- Dikatlego tsa Afrika le Asia di bohareng, e seng ntlha e e kwa tlase fela, mo histori ya lefatshe.
- Go tlhaloganya 1600 ka tekatekano go re thusa go tlhaloganya ka fa maatla a ileng a fetoga ka teng moragonyana - le gore ke ka ntlha yang.
Speaker notes
Slaete e e aga bokgoni jwa CAPS jwa go dira ka pono le tlhaolele. Rotloetsa baithuti go bitsa kotsi ya kanelo e le nngwe fela. E golaganye le seemo sa bona: bontsi jwa histori ya bokoloniale mo Afrika Borwa bo ne bo bolelwa ka nako e telele go tswa mo ponong ya bajaki. Tokafatso ga se go fetogela mo tlhamaneng e ntshwa mme ke go lekanyetsa bosupi ka kelotlhoko.
Lefatshe le le golaganeng la 1600 gape le ile la bula kgoro ya phenyo le kgwebo ya batho ba ba dirilweng makgoba.
Katoloso ya Yuropa kwa ntle ga mawatle e ne ya tlisa kgwebo e ntshwa le kgolagano, mme gape ya tlisa phenyo ya bokoloniale le kgwebo ya makgoba e e ralalang Atlantic e e godileng e e ileng ya patelela dimilione tsa Maafrika mo bokgobeng. Re ithuta se ka boammaaruri, re gakologelwa gore ba e ne e le batho ba mmatota, e seng dipalopalo fela.
Histori ga se ka ba ba nang le maatla fela; e tshwanetse gape go busa maitemogelo a ba ba fenngweng, ba ba rekisitsweng le ba ba didimaditsweng. Molaomotheo o o kaelang wa go ithuta 1600
- Katoloso e ne e na le bafenyi le batswasetlhabelo - boobabedi ba mo pegong.
- Boswa jwa kgwebo ya makgoba bo sa ntse bo bopa ditshaba, go akaretsa Afrika Borwa, le gompieno.
Speaker notes
Atamela slaete e ka kelotlhoko le seriti. Maikaelelo ke boammaaruri ntle le go dira makatsa: bitsa thubakanyo ya bokoloniale le kgwebo ya makgoba ka phepafalo, amogela bothosetho jwa ba ba dirilweng makgoba le ba ba fenngweng, mme o efoge ditshwantsho tse di boitshegang. Laletsa puisano e e akanyang (e seng e e hutsafatsang). Se se tshwara kgato ya maitsholo a a siameng e CAPS e e lebeletseng mme se golaganya histori ya lefatshe le nako e e fetileng ya Afrika Borwa.
Mo e ka nnang ka 1600 dinaga tse dikgolo tsa maatla tsa lefatshe di ne di aname go ralala Asia le Afrika; go tlhatloga ga Yuropa go ne go sa ntse go le kwa pele.
Ming China, Songhai le Mughal India di ne di humile, di busiwa sentle e bile di humile ka setso, fa Yuropa e e kgaoganeng e ne e sa tswa go simolola go fitlhelela kwa ntle. Kgwebo e ne ya golaganya mafatshe a mmogo - mme kgolagano eo e ne e tla akofa e fetola tekatekano ya maatla a lefatshe, kwa bofelong e fitlhelela Kapa.
Q. Bapisa Ming China le Yuropa mo e ka nnang ka 1600 malebana le thulaganyo ya sepolotiki le boikutlo mo katolosong ya kwa ntle ga mawatle. (8 marks)
Q. Tlhalosa ka fa kgwebo e ileng ya golaganya Afrika Bophirima, India le China le lefatshe le legolo ka 1600. Bua ka bonnye marang-rang a mabedi a kgwebo. (6 marks)
Q. "Ka 1600, Yuropa e ne e ise e nne karolo e e nang le maatla go gaisa mo lefatsheng." Ka go dirisa bosupi jwa bonnye ditshaba tse pedi, a o dumalana? Tlhalosa karabo ya gago. (10 marks)
Speaker notes
Konela ka go boela mo potsong ya go bula: ke mang yo o neng a le 'kwa pele' ka 1600? Bosupi bo re e seng Yuropa. Dirisa dipotso tse tharo go tlhatlhoba ka go kwala kgotsa go ngangisana; dipalo tsa maduo di bontsha ditiro tsa CAPS tse di theilweng mo metsweding le tse di kwalang go anama. Potso ya maduo a le 10 ke taelo ya go kwala go anama e e batlang thulaganyo e e phepa ya kganetsano le bosupi. Gakolola baithuti gore setlhogo se se baya motheo wa thuto ya moragonyana ya Mophato wa 10 ya katoloso ya bokoloniale mo Afrika Borwa.
- Grade
- Grade 10
- Subject
- History
- CAPS topic
- The world around 1600
- Resource type
- Presentation