Ditshaba tse nne tse humilego, tse nago le maatla e bile di fapana kudu - Ming China, Songhai, Mughal India le Yuropa - pele ga mengwaga ya lefase le le kgokagantswego, la lefase ka bophara.
Speaker notes
Thoma ka go phephetsa kgopolo yeo e tlwaelegilego ya gore Yuropa e be e 'busa' lefase ka 1600. Ka nnete e be e sa buse. Mo e ka bago ka 1600 dinaga tse di humilego kudu, tse nago le batho ba bantsi kudu le tse di tswetsego pele kudu tsa taolo di be di le ka Asia le Afrika. Beakanya mosomo wo mogolo wa thuto: go bapisa ditshaba tse nne tse dikgolo ka toka, le go botsisa gore ke ka lebaka la eng tekano ya maatla e tla be e fetoga mengwaga-kgolo ye e latelago. Hlalosa 'mo e ka bago ka 1600' bjalo ka mo e ka bago 1450-1650.
1600 ke ntlha ya phetogo - pele fela ga ge katoloso ya Yuropa ya mawatleng e fetosa lefase.
Go ithuta ditshaba tse mmalwa ka nako e tee go re dumelela go di bapisa ka toka, go e na le go anega feela kanegelo ya Yuropa. Mo e ka bago ka 1600 mafelo a lefase a lehumo, thuto le maatla a be a le kudu ka ntle ga Yuropa.
- E hloma motheo pele katoloso ya bokoloniale ya Yuropa e akgofa.
- E lokisa pono ye e lebeletsego Yuropa feela ka go bontsha dinaga tsa Afrika le Asia tse di tswetsego pele.
- E thusa go hlalosa medu ya go fenya, kgwebo le bokgoba bja ka morago tseo di bopilego Afrika Borwa.
Speaker notes
Gatelela morero wa tshekatsheko (legato la FET): papiso, pono le sebaki. Lemosa barutwana kgahlanong le kanegelo ya gore 'Yuropa e be e dula e le pele' - ka histori ke phoso mabapi le 1600. Kgokaganya le pele: Khamphani ya Dutch East India (VOC), yeo e hlonngwego ka 1602, e tla ba ka morago ya hloma seteisene sa maphelelo Kapa ka 1652, ye ke lebaka leo seswantsho se sa lefase se lego bohlokwa go histori ya Afrika Borwa.
Setshaba se sengwe le se sengwe se be se rulagantswe ka tsela ye e fapanego, eupsa se sengwe le se sengwe se be se humile e bile se tswetse pele kudu.
Ming China
Naga ye kgolo kudu ya lefase, ye e humilego kudu - mmuso o mogolo wo o kopantswego wo o somiswago ke bahlankedi ba mmuso ba tlwaeditswego.
Songhai
Mmuso o mogolo kudu wa Afrika Bodikela wa bo-1500, wo o agilwego godimo ga gauta, letswai le borutegi bja Isilamo.
Mughal India
Mmuso o humilego, o nago le mehutahuta o tumilego ka masela, bokgabo le (ka fase ga Akbar) kgotlelelano ya bodumedi.
Yuropa
E se naga e tee eupsa mebuso ye mentsi ya diphadisano - e arogantswego, e phadisanago e bile e retologela lewatleng.
Speaker notes
Somisa dikarata tse tse nne bjalo ka mmapa wa thuto ka moka - dislaete tse nne tse di latelago di tsea se sengwe le se sengwe ka tatelano. Kgopela barutwana go bonela pele, go tswa go mafoko a a makopana a fela, gore ke setshaba sefe seo ba naganago gore se be se na le maatla kudu ka 1600 le gore ke ka lebaka la eng. Ba bantsi ba tla akanya Yuropa; thuto e tla raragantsha kakanyo yeo.
Mo e ka bago ka 1600 China e be e le setshaba se nago le batho ba bantsi kudu e bile mohlomongwe se humilego kudu Lefaseng.
Setlogo sa Ming se busa mmuso o kopantswego wa batho ba fetago dimilione tse 100. Mmuso o be o somiswa ke bahlankedi ba porofesenale bao ba kgethilwego ka ditlhahlobo tsa bohlankedi bja mmuso tse thata, tseo di lekago tsebo ya mangwalo a Confucius. Mmusisi o be a busa go tswa Motseng wo o Iletswego (Forbidden City) kua Beijing.
- China e be e romela ka ntle silika, teye le dibjana tse bose tsa porcelaine, e goga silibere ye ntsi ya Amerika le Japane.
- Dikepe tsa lehumo tsa Ming tsa pele ka fase ga Admiral Zheng He (1405-1433) di be di sesitse go fihla Afrika Bohlabela.
- Ka 1600 mmuso o be o retologetse ka gare kudu, o thibela maeto a mawatleng gomme o aga leboto le legolo (Great Wall) gape.
Speaker notes
Gatelela bogolo le go tswela pele: bahlankedi bao ba kgethwago ka bokgoni mengwaga-kgolo pele ga ge bontsi bja Yuropa bo na le bjona, le ekonomi ye kgolo kudu yeo e monyago karolo ye kgolo ya silibere ya lefase. Hlalosa bohlokwa bja go tlosa dikepe tsa lehumo - e be e le kgetho, e sego go palelwa - seo se rago gore China e be e sa nyake mebuso ya mawatleng ka nako yeona yeo Ma-Yuropa a thomilego. [SME] Netefatsa dipalo tsa palo ya batho le kgwebo ya silibere ka puku ya thuto ya bjale pele ga tsweletso.
Mmuso o mogolo kudu histoshing ya Afrika Bodikela, o le sehlohlolong ka bo-1400 le bo-1500.
O be o thewe motseng wa Gao Nokeng ya Niger, Songhai o ile wa ba le maatla ka fase ga Sunni Ali kudukudu Askia Muhammad (o busitse 1493-1528). Lehumo la wona le be le tswa go laola kgwebo ya go putla Sahara ya gauta le letswai, e bile e be e le naga ya Bamuslim ye e nago le taolo ye maatla le madira.
- Timbuktu le Djenne e be e le mafelo a tumilego a thuto ya Isilamo, a nago le diyunibesithi le dibokgobapuku tsa mangwalo a diatla.
- Barekisi ba be ba ananya gauta ya Afrika Bodikela ka letswai, lesela, dipuku le dipere tse di tswago Afrika Leboa.
- Ka 1591 madira a Morocco a nago le dithunya a fentse Songhai Ntweng ya Tondibi, gomme mmuso wa arogana.
Speaker notes
Slaete ye e na le taba ye bohlokwa: ka nnete, Songhai o ile wa putlama ka 1591, pele fela ga 1600. CAPS e sa dutse e o ithuta bjalo ka setshaba se segolo 'mo e ka bago ka 1600' ka gobane o be o laola Afrika Bodikela lekgolong la mengwaga leo le fetilego. Hlalosa taba ye ya nako gabotse go barutwana. Somisa mangwalo a Timbuktu go ganetsa nnete ya maaka ya gore Afrika ya pele ga bokoloniale e be e se na borutegi bjo bo ngwadilwego. [SME] Netefatsa matsatsi a Askia Muhammad le letsatsikgwedi la 1591/Ntwa ya Tondibi ka sehlogo sa SAHO sa Songhai.
Mo e ka bago ka 1600 Mmuso wa Mughal ka fase ga Akbar e be e le ye nngwe ya dinaga tse di humilego kudu le tse nago le setso se se hlwekilego kudu tsa lefase.
Mmuso wa Mughal (o hlonngwe 1526) o be o laola bontsi bja selete sa India. Mmusisi wa wona yo mogolo, Akbar (o busitse 1556-1605), o agile tshepediso ye e somago gabotse ya metshelo le taolo gomme a tswetsa pele pholisi ya kgotlelelano ya bodumedi (sulh-i-kul, 'khutso le bohle') gare ga Bahindu, Bamuslim le ba bangwe.
- India e be e le motsweletsi wa pele wa lefase wa masela a mabotse a kotone, ao a bego a gwebiswa go ralala Asia, Afrika le Yuropa.
- Dikgorotsheko tsa Mughal di tsweleditse bokgabo bjo bobotse, boago (ka morago Taj Mahal) le dingwalo.
- Dikhamphani tsa kgwebo tsa Yuropa di ile India bjalo ka balekane ba banyenyane ba nyaka go fihlelela dithoto tsa yona.
Speaker notes
Gatelela dintlha tse pedi tsa papiso: lehumo la Mughal (intasteri ya masela ya India e be e laola lefaseng ka bophara) le kgotlelelano ya ka boomo ya Akbar, yeo e fapanego kudu le dintwa tsa bodumedi tsa Yuropa tsa nako yeona yeo. Ela hloko kamano ya maatla: barekisi ba Yuropa ba fihlile bjalo ka bakgopedi, e sego bafenyi - go fapana le seswantsho sa bokoloniale sa ka morago. Se se beakanya leswa taolo ya maatla a bo-1600.
E se mmuso o tee eupsa dinaga tse dintsi tsa diphadisano - tse arogantswego, tse sa iketlago e bile di retologela ka ntle.
Yuropa mo e ka bago ka 1600 e be e arogantswe ka mebuso ya diphadisano le dinaga-motse, e sa iketle ka lebaka la Renaissance (Tsososolo), Reformation (Mpshafatso) le dintwa tsa yona tsa bodumedi. Le ge e be e le ye nnyane e bile e le mmotlana go feta Ming China goba Mughal India, e be e sa dutse e hlabolosa didiriswa tse difsa tseo di bego di tla ba bohlokwa kudu: motshene wa go gatisa (printing press), dibetsa tsa moerata, dikepe tsa mawatle le dikhamphani tsa disere tsa kopanelo.
- Portugal le Spain di be di setse di bulile ditsela tsa lewatle go ya Amerika, Afrika le Asia.
- Dikhamphani tsa East India tsa Maisemane (1600) le Madatshe (VOC, 1602) di ile tsa hlongwa go holega ka kgwebo ya Asia.
- Phadisano magareng ga dinaga e ile ya suthisa tlhohlomiso, dintwa le mathomo a dikoloni tsa mawatleng.
Speaker notes
Lokisa maemo: ka 1600 Yuropa e be e le mathokong, e sego bogareng. Mohola wa yona e be e se bogolo goba lehumo eupsa motswako wa phadisano, maatla a lewatle, ditshelete (dikhamphani tsa disere tsa kopanelo) le theknolotsi ya sesole, gammogo le phihlelelo ya silibere le naga ya Amerika. Tsebisa VOC mo gore barutwana ba sware tlhale go ya Kapa ka 1652. Hlalosa katoloso ya Yuropa ka mokgwa wo o sa tseego lehlakore gona bjale; maitshwaro a tla ka dislaete tsa ka morago.
Nyaka mekgwa ya go swana le go fapana go ralala mmuso, lehumo le pono.
Speaker notes
Ye ke pelo ya tshekatsheko ya thuto. Bontsha kanamiso ya kgopolo ya papiso: kgetha sehlogo (mohlala, mmuso, bodumedi, goba maikutlo mabapi le katoloso ya mawatleng) gomme o se latele go ralala ditshaba tse nne ka moka. Suthisa barutwana go feta go lokeletsa ditaba go ya go hlalosa bohlokwa - kudukudu phapano magareng ga China ye e retologelago ka gare le Yuropa ye e retologelago ka ntle, yeo e thusago go hlalosa diphetogo tsa ka morago tsa maatla a lefase.
Ka 1600 dithoto, silibere, dikakanyo le batho di be di sepela magareng ga ditshaba tse ka moka.
Ditshaba tse di be di sa aroganywa. Ditsela tsa go putla Sahara di be di kgokaganya Afrika Bodikela le Mediterranean; marang-rang a Lewatle la India a be a kgokaganya Afrika Bohlabela, Arabia, India le China; gomme ditsela tse difsa tsa Atlantic di kgokaganya Yuropa, Afrika le Amerika. Silibere ya Amerika e be e elela bohlabela go reka silika le porcelaine ya Setshaena.
- Gauta, letswai, lenaka la tlou, masela, dinoko le porcelaine di be di putla dikontinente.
- Ditsela tsa Atlantic gape di be di rwele kgwebo ye e golago, ye soro ya Maafrika ao a gapeleditswego bokgobeng.
- 'Mengwaga ya mathomo ya lefase ka bophara' ye e beile motheo wa katoloso ya bokoloniale ya Yuropa.
Speaker notes
Tiisetsa kgokagano: 1600 gantsi e bitswa mathomo a 'mengwaga ya mathomo ya lefase ka bophara' ka gobane la mathomo dileteng tsohle tse dikgolo tsa lefase di be di kgokagantswe ka kgwebo ya ka mehla. Tsebisa kgwebo ya makgoba ya go putla Atlantic ka potego eupsa ka tshwanelo ya mengwaga mo - e bitse bjalo ka tshepediso ya bosomi bja kgapeletso le tlaisego ya batho yeo e gotsego gammogo le kgwebo ye, ntle le dintlha tse di tshosago. E boa slaeteng ya maitshwaro.
- 1368 Setlogo sa Ming se hlonngwa China
- 1493 Askia Muhammad o thoma mengwaga ya gauta ya Songhai
- 1526 Mmuso wa Mughal o hlonngwa India
- 1556 Akbar o ba mmusisi wa Mughal
- 1591 Tlhaselo ya Morocco e fedisa Mmuso wa Songhai
- 1600-02 Dikhamphani tsa East India tsa Maisemane le Madatshe (VOC) di a hlongwa
- 1652 VOC e thoma seteisene sa maphelelo Kapa
Speaker notes
Somisa molokwane wa nako go tiisetsa tatelano le go dira kgokagano ya Afrika Borwa e le pepeneneng mafelelong: katoloso yeona yeo ya kgwebo ya Yuropa yeo e bonwago ka 1600 e fihlile Kapa ka 1652. Kgopela barutwana go lemoga ka fao 1591 (go wa ga Songhai) le 1600-1602 (dikhamphani tsa kgwebo) di lego kgauswi ka gona - kabo ya maatla ya seswantshetso.
Bohlatse bja 1600 bo phephetsa kgopolo ya gore Yuropa e be e dula e le moetapele wa lefase.
Ka nako ye telele histori e be e ngwadilwe kudu go tswa ponong ya Yuropa, e swara ditshaba tse dingwe bjalo ka 'tse salago morago'. Lefase la 1600 le bontsha go fapana: China, Songhai le Mughal India di be di tswetse pele go swana le - gantsi go feta - Yuropa. Bo-radihistori ba babotse ba kala dipono tse di fapanego gomme ba botsisa methopo ya bona.
- Botsisa gore ke mang yo a tsweleditsego mothopo, le gore lentsu la mang le a hlokega.
- Diphihlelelo tsa Afrika le Asia ke tsa bohlokwa, e sego mongwalo wa ka fase, histoshing ya lefase.
- Go kwesisa 1600 ka toka go re thusa go kwesisa ka fao maatla a ilego a fetoga ka morago - le gore ke ka lebaka la eng.
Speaker notes
Slaete ye e aga bokgoni bja CAPS bja go soma ka pono le kgethollo. Hlohleletsa barutwana go bolela kotsi ya kanegelo e tee. E kgokaganye le seemo sa bona: bontsi bja histori ya bokoloniale ka Afrika Borwa bo be bo anegwa ka nako ye telele go tswa ponong ya bahudugi. Tokiso ga se go retologela nneteng ye mpsha ya maaka eupsa ke go kala bohlatse ka sedi.
Lefase le le kgokagantswego la 1600 gape le butse lebati go go fenya le kgwebo ya batho bao ba gapeleditswego bokgobeng.
Katoloso ya mawatleng ya Yuropa e tlisitse kgwebo ye mpsha le kgokagano, eupsa gape e tlisitse go fenywa ga bokoloniale le kgwebo ya makgoba ya go putla Atlantic ye e golago yeo e gapeleditsego dimilione tsa Maafrika bokgobeng. Re ithuta se ka potego, re gopola gore ba e be e le batho ba nnete, e sego feela dipalopalo.
Histori ga se ka ba nago le maatla feela; e swanetse gape go tsososa maitemogelo a bao ba fentswego, ba gwebisitswego le ba homoletswego. Molao-motheo wa go hlahla thuto ya 1600
- Katoloso e be e na le bafenyi le bahlaselwa - ka bobedi ba na le tokelo ya go ba ka pukung ya ditaba.
- Bohwa bja kgwebo ya makgoba bo sa dutse bo bopa ditshaba, go akaretsa Afrika Borwa, lehono.
Speaker notes
Atamela slaete ye ka sedi le seriti. Morero ke potego ntle le go tsosa maikutlo: bolela ka pepeneneng dintwa tsa bokoloniale le kgwebo ya makgoba, amogela botho bja bao ba gapeleditswego le ba fentswego, gomme o pheme diswantsho tse di tshosago. Laletsa poledisano ye e naganisisago (e sego ye e nyamisago). Se se tiisa lehlakore la maitshwaro leo CAPS e le letelago gomme se kgokaganya histori ya lefase le nako ya kgale ya Afrika Borwa.
Mo e ka bago ka 1600 maatla a magolo a lefase a be a phatlaletse go ralala Asia le Afrika; go rota ga Yuropa go be go sa le pele.
Ming China, Songhai le Mughal India di be di humile, di buswa gabotse e bile di humile ka setso, mola Yuropa ye e arogantswego e be e sa thoma go fihlelela ka ntle. Kgwebo e kopantse mafase a - gomme kgokagano yeo e be e tla fetosa tekano ya maatla a lefase kgauswinyane, mafelelong ya fihla Kapa.
Q. Bapisa Ming China le Yuropa mo e ka bago ka 1600 mabapi le peakanyo ya dipolitiki le maikutlo ka ga katoloso ya mawatleng. (8 marks)
Q. Hlalosa ka fao kgwebo e kgokagantsego Afrika Bodikela, India le China le lefase ka bophara ka 1600. Supa bonyennyane marang-rang a mabedi a kgwebo. (6 marks)
Q. "Ka 1600, Yuropa e be e se e sa le karolo ye e nago le maatla kudu ya lefase." O disa bohlatse go tswa go bonyennyane ditshaba tse pedi, na o a dumela? Hlalosa karabo ya gago. (10 marks)
Speaker notes
Phetha ka go boela potsisong ya go bula: ke mang yo a bego a le 'pele' ka 1600? Bohlatse bo re e sego Yuropa. Somisa dipotsiso tse tharo bakeng sa tekolo ye e ngwadilwego goba ngangisano; boima bja maswao bo swantsha mesomo ya CAPS ya go theilwe methopong le ya go ngwala mo go oketsegilego. Potsiso ya maswao a 10 ke taelo ya go ngwala mo go oketsegilego yeo e nyakago mothaladi wo o kwagalago wa ngangisano le bohlatse. Gopotsa barutwana gore sehlogo se se beakanya thuto ya ka morago ya Kreiti ya 10 ya katoloso ya bokoloniale ka Afrika Borwa.
- Grade
- Grade 10
- Subject
- History
- CAPS topic
- The world around 1600
- Resource type
- Presentation