Mekgatlo e mene e ruileng, e nang le matla mme e fapaneng haholo - Ming ya China, Songhai, India ya Mughal le Yuropa - malatsing a pele ho mehla ya lefatshe le hokahaneng.
Speaker notes
Qala ka ho phephetsa kgopolo e atileng ya hore Yuropa e ne e 'busa' lefatshe ka 1600. Ha ho jwalo, e ne e sa buse. Ho potoloha 1600 mebuso e ruileng ka ho fetisisa, e nang le batho ba bangata le e hlophisitsweng ka ho fetisisa e ne e le Asia le Afrika. Beha mosebetsi o motona wa thuto: ho bapisa mekgatlo e mene e meholo ka toka, le ho botsa hore hobaneng tekano ya matla e ne e tla fetoha dilemong tse latelang. Hlalosa 'ho potoloha 1600' e le hoo e ka bang 1450-1650.
1600 ke ntlha ya phetoho - hantle pele ho katoloso ya Yuropa mawatleng e fetola lefatshe.
Ho ithuta mekgatlo e mmalwa ka nako e le nngwe ho re dumella ho e bapisa ka toka, ho ena le ho pheta feela pale ya Yuropa. Ho potoloha 1600 dibaka tsa lefatshe tsa leruo, thuto le matla di ne di le kantle ho Yuropa haholo.
- Ho beha motheo pele katoloso ya bokoloni ba Yuropa e potlaka.
- Ho lokisa pono ya Bo-Yuropa-feela ka ho bontsha mebuso e tsoetseng pele ya Afrika le Asia.
- Ho thusa ho hlalosa metso ya tlhaselo, kgwebo le bokgoba tse ileng tsa etsa Afrika Borwa hamorao.
Speaker notes
Hatisa morero wa tlhahlobo (boemo ba FET): papiso, pono le sesosa. Hlokomedisa baithuti kgahlano le pale ya 'Yuropa e ne e dula e le kapele' - ho ya ka histori e fosahetse ka 1600. Hokela pele: Khamphani ya Bochabela ba India ya Madach (VOC), e thehilweng ka 1602, hamorao e ne e tla theha seteishene sa dijo Kapa ka 1652, ke ka lebaka leo setshwantsho sena sa lefatshe se leng bohlokwa nalaneng ya Afrika Borwa.
Mokgatlo o mong le o mong o ne o hlophisitswe ka mokgwa o fapaneng, empa o mong le o mong o ne o ruile mme o tsoetse pele haholo.
Ming ya China
Mmuso o moholo ka ho fetisisa lefatsheng, o ruileng - 'muso o moholo o kopantsweng o tsamaiswang ke basebeletsi ba mmuso ba koetlisitsweng.
Songhai
'Muso o moholo ka ho fetisisa wa Afrika Bophirimela wa dilemong tsa bo-1500, o thehilweng hodima kgauta, letswai le borutehi ba BoiSlamo.
India ya Mughal
'Muso o ruileng, o nang le mefuta e mengata o tummeng ka masela, bonono le (tlasa Akbar) mamello ya bodumedi.
Yuropa
Eseng mmuso o le mong empa mebuso e mengata e qothisanang lehlokwa - e arohaneng, e phadisanang mme e retelehela lewatleng.
Speaker notes
Sebedisa dikarete tsena tse nne e le 'mapa wa thuto yohle - dislaete tse nne tse latelang di nka e nngwe ka nngwe. Kopa baithuti hore ba bolele esale pele, ho tswa ho dipolelo tsena tse khutshwane feela, hore ke mokgatlo ofe oo ba nahanang o ne o na le matla ka ho fetisisa ka 1600 mme hobaneng. Ba bangata ba tla nahana Yuropa; thuto e tla rara qeto eo.
Ho potoloha 1600 China e ne e le mokgatlo o nang le batho ba bangata ka ho fetisisa mme mohlomong o ruileng ka ho fetisisa Lefatsheng.
Setloholo sa Ming se ne se busa 'muso o kopantsweng wa batho ba fetang ba dimilione tse 100. Mmuso o ne o tsamaiswa ke basebeletsi ba profeshenale ba kgethilweng ka ditlhahlobo tse thata tsa tshebeletso ya mmuso, tse neng di lekola tsebo ya dingolwa tsa Confucius. Mmusi o ne o busa a le Toropong e Thibetsweng (Forbidden City) Beijing.
- China e ne e romela silika, tee le poraselene e ntle kantle ho naha, e hulela kahare bongata bo boholo ba silefera ya Amerika le Japane.
- Dikepe tsa leruo tsa Ming tsa pejana tlasa Molaodi Zheng He (1405-1433) di ne di kile tsa sesa ho fihla Afrika Bochabela.
- Ka 1600 mmuso o ne o retelehetse kahare haholo, o thibela maeto a lewatle mme o haha bocha Lerako le Leholo (Great Wall).
Speaker notes
Hatisa boholo le bokgabane: basebeletsi ba mmuso ba kgethilweng ka bokgoni makgolo a dilemo pele Yuropa e ne e na le bona, le moruo o moholo hoo o neng o monya boholo ba silefera ya lefatshe. Hlalosa bohlokwa ba ho tlosa dikepe tsa leruo - e ne e le kgetho, eseng ho hloleha - se neng se bolela hore China e ne e sa batle mebuso ya kantle hoo Ma-Yuropa a qalang. [SME] Netefatsa dipalo tsa batho le tsa kgwebo ya silefera kgahlano le buka ya morao-rao pele ho tlhahiso.
'Muso o moholo ka ho fetisisa nalaneng ya Afrika Bophirimela, boemong ba wona bo phahameng ho pholletsa le bo-1400 le bo-1500.
O itshetlehile hodima motse wa Gao nokeng ya Niger, Songhai o ile wa hola ka matla tlasa Sunni Ali mme haholo tlasa Askia Muhammad (a busa 1493-1528). Leruo la wona le ne le tswa ho ho laola kgwebo ya trans-Sahara ya kgauta le letswai, mme e ne e le mmuso wa BoiSlamo o nang le tsamaiso e matla le sesole.
- Timbuktu le Djenne e ne e le dibaka tse tummeng tsa borutehi ba BoiSlamo, tse nang le diyunivesithi le dilaeborari tsa dingolwa tsa matsoho.
- Bahwebi ba ne ba fapanyetsana kgauta ya Afrika Bophirimela ka letswai, lesela, dibuka le dipere tse tswang Afrika Leboya.
- Ka 1591 sesole sa Morocco se nang le dithunya sa hlola Songhai Ntweng ya Tondibi, mme 'muso wa arohana.
Speaker notes
Slaete ena e na le ntlha ya bohlokwa: ka nnete, Songhai e wele ka 1591, hantle pele ho 1600. CAPS e ntse e o ithuta e le mokgatlo o moholo 'ho potoloha 1600' hobane o ne o busa Afrika Bophirimela lekgolong la dilemo le fetileng. Bua ka ho hlaka le baithuti ka nako ena. Sebedisa dingolwa tsa Timbuktu ho hanyetsa tshomo ya hore Afrika ya pele ho bokoloni e ne e se na borutehi bo ngotsweng. [SME] Netefatsa matsatsi a Askia Muhammad le letsatsi la 1591/Ntwa ya Tondibi kgahlano le sengolwa sa SAHO sa Songhai.
Ho potoloha 1600 'Muso wa Mughal tlasa Akbar e ne e le o mong wa mebuso e ruileng le e nang le setso ka ho fetisisa lefatsheng.
'Muso wa Mughal (o thehilweng 1526) o ne o laola boholo ba kontinente e nyane ya India. Mmusi wa wona e moholo ka ho fetisisa, Akbar (a busa 1556-1605), o ile a haha tsamaiso e sebetsang ya lekgetho le taolo mme a phatlalatsa leano la mamello ya bodumedi (sulh-i-kul, 'kgotso le bohle') hara Mahindu, Maislamo le ba bang.
- India e ne e le mohlahisi ya ka sehloohong lefatsheng wa masela a matle a k'otong, a hwebiswang ho pholletsa le Asia, Afrika le Yuropa.
- Makhotla a Mughal a ile a hlahisa bonono bo makatsang, meaho (hamorao Taj Mahal) le dingolwa.
- Dikhamphani tsa kgwebo tsa Yuropa di ile tsa tla India e le balekane ba banyane ba batlang phihlello ho thepa ya yona.
Speaker notes
Totobatsa dintlha tse pedi tsa papiso: leruo la Mughal (indasteri ya masela ya India e ne e le e matla lefatsheng) le mamello e nang le morero ya Akbar, e leng phapano e makatsang le dintwa tsa bodumedi tsa Yuropa tsa nako e tshwanang. Hlokomela kamano ya matla: bahwebi ba Yuropa ba ne ba fihla e le bakopi, eseng bahlodi - ho fapana le setshwantsho sa bokoloni sa hamorao. Sena se fetola tsela ya matla a bo-1600.
Eseng 'muso o le mong empa mebuso e mengata e phadisanang - e arohaneng, e sa phomole mme e retelehela kantle.
Yuropa ho potoloha 1600 e ne e arotswe hara mebuso e qothisanang le ditoropo-mebuso, e ferekantswe ke Renaissance, Phetohelo ya Kereke (Reformation) le dintwa tsa yona tsa bodumedi. E le e nyane le e futsanehileng ho feta Ming ya China kapa India ya Mughal, leha ho le jwalo e ne e ntse e hlahisa disebediswa tse ncha tse neng di tla ba bohlokwa haholo: mochine wa khatiso (printing press), dibetsa tsa mosidi wa thunya, dikepe tsa lewatle le dikhamphani tsa mekitlane e kopaneng.
- Portugal le Spain di ne di se di butse ditsela tsa lewatle ho ya Amerika, Afrika le Asia.
- Dikhamphani tsa Bochabela ba India tsa Manyesemane (1600) le Madach (VOC, 1602) di ile tsa thehwa ho rua ka kgwebo ya Asia.
- Tlholisano hara mebuso e ile ya susumetsa boitlhahlobo, ntwa le ho qala ha dikoloni tsa kantle.
Speaker notes
Lokisa maemo: ka 1600 Yuropa e ne e le mathokong, eseng bohareng. Molemo wa yona e ne e se boholo kapa leruo empa motswako wa tlholisano, matla a lewatle, ditjhelete (dikhamphani tsa mekitlane e kopaneng) le theknoloji ya sesole, hammoho le phihlello ho silefera le naha ya Amerika. Kenya VOC mona hore baithuti ba tshware kgwele ho ya Kapa ka 1652. Hlalosa katoloso ya Yuropa ka mokgwa o sa sekamelang jwale; boitshwaro bo tla ho dislaete tsa hamorao.
Batla dipaterone tsa ho tshwana le ho fapana ho pholletsa le puso, leruo le pono.
Speaker notes
Ena ke pelo ya tlhahlobo ya thuto. Bontsha monahano wa papiso: kgetha sehlooho (mohlala, puso, bodumedi, kapa maikutlo mabapi le katoloso ya kantle) mme o se latele ho pholletsa le mekgatlo yohle e mene. Sutumelletsa baithuti ho feta ho thathamisa dintlha ho ya ho hlalosa bohlokwa - haholo phapano hara China e retelehelang kahare le Yuropa e retelehelang kantle, e thusang ho hlalosa diphetoho tsa hamorao tsa matla a lefatshe.
Ka 1600 thepa, silefera, dikgopolo le batho ba ne ba tsamaya hara mekgatlo yohle ena.
Mekgatlo ena e ne e se e le nngwe. Ditsela tsa trans-Sahara di ne di hokela Afrika Bophirimela le Mediterranean; marang-rang a Lewatle la India a ne a hokela Afrika Bochabela, Arabia, India le China; mme ditsela tse ncha tsa Atlantic di ne di kopanya Yuropa, Afrika le Amerika. Silefera ya Amerika e ne e phalla ka bochabela ho reka silika le poraselene ya Sechaena.
- Kgauta, letswai, meno a tlou, masela, dinoko le poraselene di ne di tshela dikontinente.
- Ditsela tsa Atlantic di ne di boetse di jere kgwebo e ntseng e hola, e sehlohong ya batho ba Afrika ba kgobellwang bokgobeng.
- 'Mehla ena ya pele ya lefatshe' e ile ya lokisetsa katoloso ya bokoloni ba Yuropa.
Speaker notes
Matlafatsa kamano: 1600 hangata e bitswa qalo ya 'mehla ya pele ya lefatshe' hobane ka lekgetlo la pele dibaka tsohle tse kgolo tsa lefatshe di ne di hokahantswe ka kgwebo e tlwaelehileng. Kenya kgwebo ya makgoba ya Atlantic ka botshepehi empa e lokelang bophelo mona - e reheng e le tsamaiso ya mosebetsi o qobellwang le mahlomola a batho e neng e hola le kgwebo ena, ntle le dintlha tse mpe. E kgutla slaeteng ya boitshwaro.
- 1368 Setloholo sa Ming se thehwa China
- 1493 Askia Muhammad o qala mehla ya kgauta ya Songhai
- 1526 'Muso wa Mughal o thehwa India
- 1556 Akbar o eba mmusi wa Mughal
- 1591 Tlhaselo ya Morocco e felisa 'Muso wa Songhai
- 1600-02 Dikhamphani tsa Bochabela ba India tsa Manyesemane le Madach (VOC) di a thehwa
- 1652 VOC e qala seteishene sa dijo Kapa
Speaker notes
Sebedisa lethathamo la nako ho tsitsisa tatelano le ho etsa kamano ya Afrika Borwa e hlake qetellong: katoloso e le nngwe ya kgwebo ya Yuropa e bonahalang ka 1600 e ile ya fihla Kapa ka 1652. Kopa baithuti hore ba hlokomele kamoo 1591 (ho wa ha Songhai) le 1600-1602 (dikhamphani tsa kgwebo) di haufi ka teng - phetiso ya tshwantshetso ya matla.
Bopaki ba 1600 bo phephetsa kgopolo ya hore Yuropa e ne e dula e le moetapele wa lefatshe.
Ka nako e telele histori e ne e ngolwa haholo ho tswa ponong ya Bo-Yuropa, e nka mekgatlo e meng e le e 'setseng morao'. Lefatshe la 1600 le bontsha ho fapaneng: China, Songhai le India ya Mughal e ne e tsoetse pele jwaloka - hangata ho feta - Yuropa. Bo-rahistori ba babatlehang ba lekola dipono tse fapaneng mme ba botsa mehlodi ya bona.
- Botsa hore na ke mang ya hlahisitseng mohlodi, le hore lentswe la mang le sieo.
- Diphihlelelo tsa Afrika le Asia di bohareng, eseng mongolo o botlaaseng, nalaneng ya lefatshe.
- Ho utlwisisa 1600 ka toka ho re thusa ho utlwisisa kamoo matla a fetohileng hamorao - le hobaneng.
Speaker notes
Slaete ena e haha bokgoni ba CAPS ba ho sebetsa ka pono le leeme. Kgothaletsa baithuti ho rea kotsi ya pale e le nngwe. E hokele le maemo a bona: boholo ba histori ya bokoloni Afrika Borwa e ne e bolelwa ka nako e telele ho tswa ponong ya bajaki. Tokiso hase ho fetohela tshomong e ncha empa ho lekola bopaki ka hloko.
Lefatshe le hokahanang la 1600 le boetse le ile la bula monyako wa tlhaselo le kgwebo ya batho ba kgobetsweng bokgobeng.
Katoloso ya Yuropa mawatleng e ile ya tlisa kgwebo le kamano e ncha, empa e boetse ya tlisa tlhaselo ya bokoloni le kgwebo ya makgoba ya Atlantic e ntseng e hola e ileng ya qobella batho ba Afrika ba dimilione bokgobeng. Re ithuta sena ka botshepehi, re hopola hore bana e ne e le batho ba nnete, eseng dipalo feela.
Histori ha se feela ka ba nang le matla; e tshwanela ho boela e busetse maiphihlelo a bao ba hlotsweng, ba hwebilweng le ba thotseng. Molao-motheo wa ho ithuta 1600
- Katoloso e ne e na le bahlodi le bahlaselwa - ka bobedi ba na le sebaka rekotong.
- Lefa la kgwebo ya makgoba le ntse le etsa mekgatlo, ho kenyeletsa le Afrika Borwa, le kajeno.
Speaker notes
Atamela slaete ena ka hloko le seriti. Sepheo ke botshepehi ntle le ho phahamisa maikutlo: rea tlokotsi ya bokoloni le kgwebo ya makgoba ka ho hlaka, amohela botho ba ba kgobetsweng le ba hlotsweng, mme o qobe ditshwantsho tse mpe. Memela puisano e nahanang (eseng e kgathatsang). Sena se tsitsisa karolo ya boitshwaro eo CAPS e e lebeletseng mme se hokela histori ya lefatshe le nalane ya Afrika Borwa.
Ho potoloha 1600 mebuso e meholo ya lefatshe e ne e hasane ho pholletsa le Asia le Afrika; ho phahama ha Yuropa ho ne ho ntse ho le kapele.
Ming ya China, Songhai le India ya Mughal e ne e ruile, e busiwa hantle mme e ruile ka setso, ha Yuropa e arohaneng e ne e sa qala ho fihlela kantle. Kgwebo e ile ya tlama mafatshe ana hammoho - mme kamano eo e ne e tla fetola tekano ya matla a lefatshe kapele, qetellong e fihla Kapa.
Q. Bapisa Ming ya China le Yuropa ho potoloha 1600 mabapi le tlhophiso ya dipolotiki le maikutlo mabapi le katoloso ya kantle. (8 marks)
Q. Hlalosa kamoo kgwebo e hokelang Afrika Bophirimela, India le China le lefatshe le pharaletseng ka 1600. Bua ka bonyane marang-rang a mabedi a kgwebo. (6 marks)
Q. "Ka 1600, Yuropa e ne e sa le karolo e nang le matla ka ho fetisisa ya lefatshe." O sebedisa bopaki ho tswa mekgatlong e mmedi bonyane, na o a dumela? Hlalosa karabo ya hao. (10 marks)
Speaker notes
Qeta ka ho kgutlela potsong ya pele: ke mang ya neng a 'le kapele' ka 1600? Bopaki bo re eseng Yuropa. Sebedisa dipotso tse tharo bakeng sa tlhahlobo e ngotsweng kapa dipuisano; boima ba matshwao bo bontsha mesebetsi ya CAPS e itshetlehileng ho mohlodi le ya ho ngola e atolositsweng. Potso ya matshwao a 10 ke pontsho ya ho ngola e atolositsweng e hlokang mola o hlakileng wa kganello le bopaki. Hopotsa baithuti hore sehlooho sena se lokisetsa thuto ya hamorao ya Kereiti ya 10 ya katoloso ya bokoloni Afrika Borwa.
- Grade
- Grade 10
- Subject
- History
- CAPS topic
- The world around 1600
- Resource type
- Presentation