Dintlha tsa Phetoho: 1960, 1976 le 1990
Dilemo tse tharo tse ileng tsa fetola Afrika Borwa - Sharpeville, boborwa ba Soweto, le ho lokollwa ha Mandela tseleng e yang demokrasing (pusong ya bongata).
Speaker notes
Qala ka ho hlalosa hore 'ntlha ya phetoho' ke eng - ke motsotso o fetolang tsela eo histori e yang ka yona. Sheba pele dintlha tse tharo tsa phetoho tsa yuniti ena: Sharpeville (1960), boborwa ba Soweto (1976) le ho tloswa ha thibelo ya mekgatlo ya tokoloho le ho lokollwa ha Mandela (1990). Botsa baithuti hore na ke eng seo ba se tsebang kaha selemong ka seng.
Afrika Borwa ka 1960
Ho fihlela ka 1960 melao ya kgethollo (apartheid) e ne e laola hoo e batlang e le dikarolo tsohle tsa bophelo ba batho ba batsho ba Afrika Borwa - mme kganyetso e ne e ntse e hola.
Nakong ya lilemo tsa bo-1950 mmuso wa National Party o ne o entse kgethollo (apartheid) hore e be molao. Melao ya dipasa (pass laws) e ne e le e nngwe ya tse hloilweng ka ho fetisisa: e ne e qobella batho ba batsho ho jara buka ya pasa ka dinako tsohle, e laola moo ba ka phelang, ba sebetsa le ho tsamaya teng.
- African National Congress (ANC) e ne e etella pele kganyetso ka matsholo a kang Defiance Campaign ya 1952.
- Ka 1959 Pan Africanist Congress (PAC), e neng e etellwa pele ke Robert Sobukwe, e ile ya arohana le ANC.
- Mekgatlo ka bobedi e ne e rera boipelaetso kgahlanong le melao ya dipasa mathwasong a 1960.
Speaker notes
Hokahanya morao le yuniti e fetileng (1948 le lilemo tsa bo-1950). Hatisa hore melao ya dipasa ke sesusumetsi sa mantlha sa se latelang. Hlalosa karohano: PAC e ne e dumela mokgweng wa Africanist mme e batla ho etella pele letsholo la yona kgahlanong le dipasa, le arohaneng le boipelaetso bo neng bo reretswe ke ANC. Tlholisano ena e thusa ho hlalosa hore na hobaneng Sharpeville e ile ya etsahala ka nako eo e ileng ya etsahala ka yona.
Polao e sehloho ya Sharpeville
Mapolesa a ile a thunya boipelaetso ba khotso kgahlanong le dipasa, a bolaya batho ba 69.
Ka 21 Hlakubele 1960 PAC e ile ya kopa batho ho siya dibuka tsa bona tsa pasa hae le ho bokana ka khotso diteisheneng tsa mapolesa, ba itokisetsa ho tshwarwa. Ha Sharpeville, motsana (township) sebakeng sa Vaal ka boroa ho Johannesburg, letshwele le leholo le ile la bokana kantle ho teishene ya mapolesa.
- Ntle le temoso e hlakileng, mapolesa a ile a thunya letshwele le neng le sa hlometse.
- Batho ba 69 ba ile ba bolawa mme ba ka bang 180 ba tswa dikotsi; ba bangata ba thuntswe mokokotlong ha ba balehile.
- Boipelaetso bo tshwanang ha Langa haufi le Motse Kapa le lona bo ile ba fela ka pefo ya mapolesa.
Speaker notes
Sebetsana le sena ka tlhokomelo - ke ketsahalo e utlwisang bohloko. Tatellano e nepahetseng ya diketsahalo ea phehisanwa, empa SAHO e ngola batho ba 69 ba bolailweng le ba ka bang 180 ba tswang dikotsi, ba bangata ba bona ba thuntswe mokokotlong. [SME] Dipalo tsa ba shweleng le ba lemetseng di fapana hanyenyane pakeng tsa mehlodi; netefatsa dipalo tseo o batlang baithuti ba di ngole. Hatisa hore boipelaetso bo ne bo le ka khotso mme batho ba ne ba sa hlometse. Ona ke motsotso oo pefo ya kgethollo e ileng ya bontshwa lefatshe lohle.
Boemo ba tshohanyetso le ho thibelwa ha ANC le PAC
Mmuso o ile wa hatella ka thata mme wa etsa mekgatlo e meholo ya tokoloho e seng molaong.
Sharpeville e ile ya baka boipelaetso naheng ka bophara le tshoso lefatsheng ka bophara. Mmuso o ile wa phatlalatsa boemo ba tshohanyetso (state of emergency), wa tshwara baitseki ba dikete, mme wa potlakisa molao o mocha ka palamenteng.
- Unlawful Organisations Act (1960) e ile ya sebediswa ho thibela ANC le PAC ka Mmesa 1960.
- Baetapele ba ile ba tshwarwa, mme ba bangata ba ile ba pata kapa ba baleha naheng e ntle (exile).
- Boipelaetso ba khotso, bo molaong bo ne bo se bo batla bo sa kgonehe - ntlha e kgolo ya phetoho ntweng ya tokoloho.
Speaker notes
Hlalosa bohlokwa ka ho hlaka: ho thibelwa ho ne ho bolela hore ANC le PAC di ne di sa kgone ho sebetsa pepenene, ho hatisa, ho tshwara dikopano kapa ho ngodisa ditho ka molao. Ho koalwa hona ha ditsela tsa khotso ho ile ha sututsa mekgatlo hore e nke maano a macha, e leng sehlooho sa slaete e latelang. Hlokomela hore boemo ba tshohanyetso bo ile ba fa mapolesa matla a maholo a ho tshwara batho ntle le ho ba isa kahlolong.
Ho tloha boipelaetsong ho ya ntweng ya dibetsa
Kaha boipelaetso ba khotso bo ne bo thibetswe, mekgatlo e ile ya fetola mekgwa ya yona.
Ka sephiring
Mekgatlo e thibetsweng e ile ya tswela pele ho sebetsa ka lekunutu mme ya theha metheo kantle ho naha.
Mabotho a hlometseng
ANC e thehile Umkhonto we Sizwe (MK) ka 1961; PAC e thehile Poqo.
Nyewe ya Rivonia
Ka 1964 Nelson Mandela le ba bang ba ile ba ahlolelwa bophelo bohle teronkong.
Speaker notes
Boloka sena boemong ba Kereiti ya 9: kamora Sharpeville le dithibelo, baitseki ba bangata ba ile ba fihlela qeto ya hore boipelaetso ba khotso bo le bong bo ne bo sa kgone ho sebetsa, mme ba retelehela tshenyong (sabotage) le kganyetsong e hlometseng. MK (e bolelang 'Lerumo la Setjhaba') e ile ya thehwa ka Tshitwe 1961. Nyeweng ya Rivonia (1963-64) Mandela le ba bang ba supileng ba ile ba ahlolelwa bophelo bohle teronkong. Sena se qalisa dilemo tsa Mandela tse 27 teronkong, tse hokahanang le 1990.
Bantu Education le taelo ya Seburu
Kgalefo mabapi le thuto e tlaase, e laolwang e ile ya phahama dikolong.
Bantu Education Act (1953) e ile ya fa bana ba batsho thuto e neng e etseditswe ka boomo hore e be e tlaase e reretsweng feela ho ba koetlisetsa mosebetsi. Ho fihlela lilemong tsa bo-1970 dikolo di ne di tletse haholo ebile di haellwa ke ditjhelete, mme mokgatlo o mocha, Black Consciousness (Tlhokomeliso ya Batho ba Batsho), o etellwa pele ke Steve Biko, o ile wa kgothaletsa batjha ho ithata le ho hanela.
- Ka 1974 mmuso o ile wa laela hore Seburu (Afrikaans) se sebediswe ho ruta halofo ya dithuto tsa sekolo.
- Baithuti ba ne ba bona Seburu e le puo ya bahatelli ba bona mme ba sa kgone ho ithuta hantle ka yona.
- Kgalefo e ile ya hola dikolong tsa Soweto ho theosa le mathwaso a 1976.
Speaker notes
Slaete ena ke borokgo bo tswang ntlheng ya pele ya phetoho ho ya ntlheng ya bobedi. Etsa hore disusumetsi di hlake: (1) tletlebo e telele ya Bantu Education, (2) Afrikaans Medium Decree ya 1974 e le sesusumetsi se hanghang, le (3) Black Consciousness e fa baithuti botshepehi ba ho nka bohato. Hlalosa hore na hobaneng ho qobella Seburu ho ne ho hloilwe hakaalo - baithuti ba bangata le matitjhere a mangata ba ne ba sa se tsebe hantle.
Boborwa ba Soweto
Dikete tsa bana ba sekolo di ile tsa etsa mokoloko wa boipelaetso - mme tsa kgahlanyetswa ke dikulo tsa mapolesa.
Hoseng ha 16 Phupjane 1976, dikete tsa baithuti ba Soweto ba ile ba etsa mokoloko ka khotso ho ipelaetsa kgahlanong le ho rutwa ka Seburu. Mapolesa a ile a thibela mokoloko mme a thunya. Har'a ba pele ho bolawa e ne e le Hector Pieterson ya dilemo di 12, eo setshwantsho sa hae se ileng sa tshosa lefatshe.
- Boipelaetso bo ne bo hlophisitswe haholo ke baithuti ka bobona.
- Boborwa bo ile ba nama ho tloha Soweto ho ya metseng ka hara Afrika Borwa.
- Makgolo a batho, ba bangata ba bona e le batjha, ba ile ba bolawa dikgweding tse latelang.
Speaker notes
Hector Pieterson hangata o ngolwa e le wa dilemo tse 12 kapa 13; setshwantsho sa Sam Nzima sa mmele wa hae o nkilweng, le Antoinette Sithole a matha pela bona, se ile sa fetoha letshwao la lefatshe lohle. [SME] Dipalo tsa ba shweleng ka Phupjane 1976 le kamora moo dia phehisanwa - dipalo tsa semmuso di fane ka ba ka bang 176, ha diakanyo tse ding di fihla ho 600 kapa ho feta; kgetha palo le tlhaloso eo SME ya hao e e amohelang. Hatisa hore bana bana ba sekolo ba ne ba ipelaetsa bakeng sa thuto e ntle.
Hobaneng Soweto e ne e le ntlha ya phetoho
Boborwa bo ile ba fetola ntwa ya tokoloho mme ba fetola maikutlo a lefatshe kgahlanong le kgethollo.
Boborwa ba Soweto bo ile ba bontsha hore moloko o mocha o ne o ke ke wa amohela kgethollo. Batjha ba bangata ba ile ba tswa naha ho ya ikopanya le ANC le PAC naheng e ntle, ba matlafatsa ntwa ya dibetsa. Ka 1977 moetapele wa Black Consciousness Steve Biko o ile a hlokahala kamora ho hlokofatswa a le tshwarong ya mapolesa, ho baka kgalefo e eketsehileng.
- Lefatshe le ile la bona ditshwantsho tsa bana ba thuntswa, mme kgatello holima Afrika Borwa ya hola.
- Machaba a Kopaneng (United Nations) le dinaha tse ngata di ile tsa eketsa dikotlo (sanctions) kgahlanong le kgethollo.
- 16 Phupjane hona jwale e hopolwa selemo se seng le se seng Afrika Borwa e le Letsatsi la Batjha (Youth Day).
Speaker notes
Ntsha sesusumetsi le phello: boborwa bo ile ba etsa moloko o mong hore o be maemong a matla, ba matlafatsa mekgatlo e neng e le naheng e ntle, mme ba fetola maikutlo a matjhaba ka ho hlakileng. Lefu la Biko ka Loetse 1977 le ile la fetoha ntlha e nngwe ya kopano. Hokahanya le nako ya jwale - Letsatsi la Batjha (16 Phupjane) ke letsatsi la phomolo la setjhaba, kahoo histori ena ke karolo ya kalendara ya baithuti, jwaloka Letsatsi la Basadi la yuniti e fetileng.
Ho tloha Sharpeville ho ya demokrasing, 1960-1994
- 1960 Polao e sehloho ya Sharpeville; ANC le PAC di a thibelwa
- 1964 Mandela o ahlolelwa bophelo bohle Nyeweng ya Rivonia
- 1976 Boborwa ba Soweto bo qala ka 16 Phupjane
- 1983 United Democratic Front (UDF) e a thehwa
- 1990 ANC le PAC di a lokollwa thibelong; Mandela o a lokollwa
- 1994 Dikgetho tsa pele tsa demokrasi ka 27 Mmesa
Speaker notes
Sebedisa slaete ena ho kopanya yuniti kaofela pele o kena karolong ya ho qetela. Kopa baithuti ho hlokomela sekgeo se selelele pakeng tsa ho tshwarwa ha Mandela (1964) le ho lokollwa (1990) - dilemo tse 26 - le ho hokahanya kganyetso e ntseng e hola ya lilemo tsa bo-1980 (UDF, boipelaetso ba bongata, maemo a tshohanyetso) le qeto ya mmuso ya ho qetella o dumela ho buisana.
Kgethollo e tlasa kgatello
Ho fihlela mafelong a lilemo tsa bo-1980 mmuso o ne o se o sa kgone ho laola naha jwaloka pele.
Ka 1983 mekgatlo e mengata e ile ya kopana United Democratic Front (UDF) ho hanela kgethollo ka hare ho naha. Boipelaetso, ho tswa mesebetsing (strikes) le ho koenella (boycotts) di ile tsa etsa hore dibaka tse ngata di 'sa buseheng', mme mmuso o ile wa phatlalatsa maemo a tshohanyetso ka makgetlo a mangata.
- Dikotlo (sanctions) tsa matjhaba di ile tsa senya moruo mme tsa arola Afrika Borwa.
- Mehoo ya ho 'Lokolla Nelson Mandela' e ile ya hola hae le kantle ho naha.
- Ka 1989 F.W. de Klerk o ile a fetoha Mopresidente wa Naha, a ikemiseditse ho buisana.
Speaker notes
Hlalosa matla a mangata a neng a sututsa mmuso ho ya tafoleng ya dipuisano: kganyetso ya bongata ka hare (UDF le mekgatlo ya basebetsi), tshenyo ya moruo e bakwang ke dikotlo le ho ntsha matsete, le boemo bo fetohang ba lefatshe ha Ntwa e Batang (Cold War) e fela. De Klerk, ha a fetoha mopresidente ka 1989, o ile a bona hore ntlafatso le dipuisano jwale e ne e le tsela feela e nepahetseng. Sena se hlophisa diketsahalo tse kgahlisang tsa 1990.
Ho tloswa ha thibelo le ho lokollwa ha Mandela
Ka 2 Hlakola 1990 mmuso o ile wa tlosa dithibelo; matsatsi a robong hamorao Mandela o ile a lokollwa.
Ke le dumedisa bohle ka lebitso la khotso, demokrasi le tokoloho ho bohle. Nelson Mandela, Motse Kapa, 11 Hlakola 1990
Puong ho palamente ka 2 Hlakola 1990, Mopresidente wa Naha F.W. de Klerk o ile a tlosa thibelo ho ANC, PAC le mekgatlo e meng mme a lokolla batshwarwa ba dipolotiki. Ka 11 Hlakola 1990, kamora dilemo tse 27 teronkong, Nelson Mandela o ile a lokollwa.
- Baetapele ba neng ba le naheng e ntle ba ne ba ka kgutla mme mekgatlo e ne e ka sebetsa pepenene hape.
- Mandela o ile a kopa khotso le dipuisano ho aha Afrika Borwa ya demokrasi.
- Tsela jwale e ne e butswe bakeng sa dipuisano tsa ho felisa kgethollo.
Speaker notes
Ena ke ntlha ya boraro ya phetoho le sehlohlolong sa maikutlo sa yuniti. Puo ya de Klerk ya 2 Hlakola hangata e bitswa motsotso oo kgethollo e ileng ya qala ho fela. Mandela o ile a lokollwa ka 11 Hlakola mme a bua mantsiboya ao a eme holima balekoni ya City Hall ya Motse Kapa ho letshwele le leholo. [SME] Netefatsa mantswe a nepahetseng a mang le a mang a qotso ya Mandela kgahlanong le mohlodi wa SAHO pele o hatisa. Hatisa hore ho lokollwa ho ne ho sa bolele tokoloho ho bohle hang - dipuisano di ne di sa ntse di le pele.
Ho buisana ka Afrika Borwa e ntjha
Dira tsa kgale di ne di tlameha ho bua, ho sa natswe ho hloka tshepo ho hoholo le pefo e tswelang pele.
Ho tloha mafelong a 1991 mmuso, ANC le mekgatlo e meng di ile tsa kopana ho Convention for a Democratic South Africa (CODESA) ho rera naha e ntjha, e senang kgethollo ya morabe. Dipuisano di ne di le thata mme di ne di tshosetswa ke pefo ya dipolotiki, empa di ile tsa tswela pele.
- Ho referendamo ya bo-1992 ya bo-makgowa feela, bakgethi ba basweu ba ile ba tshehetsa ho tswela pele ha dipuisano.
- Dipuisano tsa mekgatlo e mengata di ile tsa dumellana ka molaotheo wa nakwana (interim constitution) le letsatsi la dikgetho.
- E mong le e mong ya dilemo di fetang 18, wa morabe ofe kapa ofe, o ne a tla kgona ho vouta ka lekgetlo la pele.
Speaker notes
Hlalosa hore dipuisano di ne di bolela ho tekatekano - ha ho lehlakore le ileng la fumana sohle seo le neng le se batla. CODESA I e ile ya kopana ka Tshitwe 1991; CODESA II e ile ya emisa ka 1992, mme tshebetso e nyane ya putlama har'a pefo, empa dipuisano tsa mekgatlo e mengata di ile tsa qala hape mme tsa hlahisa molaotheo wa nakwana ka 1993. Referendamo ya 1992 e ile ya botsa bakgethi ba basweu hore na ntlafatso e tshwanela ho tswela pele; hoo e ka bang bobedi ba boraro ba ile ba vouta ka 'e'. Hatisa hore e ne e le ntho e makatsang hakaakang hore ho fihlellwe tumellano ka khotso.
Dikgetho tsa pele tsa demokrasi
Ka lekgetlo la pele, Maafrika Borwa ohle a ne a ka vouta - mme a kgetha tokoloho.
Ka 27 Mmesa 1994, dimilione tsa Maafrika Borwa a merabe yohle a ile a vouta dikgethong tsa pele tsa demokrasi tsa naha. Batho ba ile ba ema meleng e melelele, e nang le mamello, ba bangata ba vouta ka lekgetlo la pele bophelong ba bona. ANC e ile ya hlola, mme Nelson Mandela a fetoha mopresidente wa pele wa Afrika Borwa a kgethilweng ka demokrasi.
- 27 Mmesa hona jwale e ketekwa selemo se seng le se seng e le Letsatsi la Tokoloho (Freedom Day).
- Molaotheo o mocha ka 1996 o ile wa tiisa ditokelo tse lekanang ho bohle.
- Dintlha tsa phetoho tsa 1960, 1976 le 1990 di ne di lebisitse, qetellong, demokrasing.
Speaker notes
Kwala pale ya nalane ka lentswe le nang le tshepo empa le nnete. Dikgetho tsa 27 Mmesa 1994 (Letsatsi la Tokoloho) di ile tsa felisa puso ya kgethollo; Mandela o ile a bewa boteng ba mopresidente ka 10 Mmesa 1994. Hopotsa baithuti hore demokrasi e ne e le qalo, e seng pheletso - Molaotheo wa 1996 o beile ditokelo tseo Maafrika Borwa a ntseng a sebeletsa ho di sireletsa kajeno. Ebe o fetela dipotsong tsa tlhahlobo.
Seo re ithutileng sona - le dipotso tseo re di arabang
Dintlha tse tharo tsa phetoho - 1960, 1976 le 1990 - di ile tsa tlosa Afrika Borwa kgethollong ho ya demokrasing.
Sharpeville (1960) e ile ya senola pefo ya kgethollo mme ya lebisa thibelong ya ANC le PAC. Soweto (1976) e ile ya tlisa moloko o mocha ntweng ya tokoloho mme ya fetola maikutlo a lefatshe kgahlanong le kgethollo. Ho tloswa ha thibelo le ho lokollwa ha Mandela (1990) ho ile ha bula tsela ya dipuisano mme, ka 1994, ya demokrasi.
Q. Hobaneng polao e sehloho ya Sharpeville ya 1960 e hlaloswa e le ntlha ya phetoho histering ya Afrika Borwa? (4 marks)
Q. Hlalosa hore na ke eng se bakileng boborwa ba Soweto ba 1976 mme o fane ka diphetho tse pedi tsa bona. (6 marks)
Q. Hlalosa diketsahalo tse pedi pakeng tsa 1990 le 1994 tse ileng tsa thusa Afrika Borwa ho fetoha demokrasi. (4 marks)
Speaker notes
Sebedisa dipotso tse tharo e le mosebetsi o ngotsweng kapa dipuisano tsa tlelase; dikabelo tsa dintlha di supa mekgwa ya CAPS ya karabo e itshetlehileng ka mohlodi le e ngotsweng e atolositsweng. Kgothaletsa baithuti ho sebedisa slaete ya tatellano ya dinako ha ba rera dikarabo tsa bona. E le kelello ya ho kwala, botsa hore na hobaneng ho le bohlokwa hore Letsatsi la Batjha le Letsatsi la Tokoloho e sa ntse e le matsatsi a phomolo a setjhaba kajeno.
- Grade
- Grade 9
- Subject
- History
- CAPS topic
- Turning points in South African history: 1960, 1976 and 1990
- Resource type
- Presentation