Dinako tsa Phetogo: 1960, 1976 le 1990
Mengwaga e meraro yeo e fetotsego Afrika Borwa - Sharpeville, mpherefere wa Soweto, le go lokollwa ga Mandela tseleng ya go ya go temokrasi.
Speaker notes
Thoma ka go hlalosa gore 'nako ya phetogo' ke eng - ke motsotso wo o fetolago tsela ya histori. Bontsha eng eng ka dinako tse tharo tsa phetogo tsa yuniti ye: Sharpeville (1960), mpherefere wa Soweto (1976) le go tloswa ga thibelo ya mekgatlo ya tokologo le go lokollwa ga Mandela (1990). Botsisa baithuti seo ba se tsebago kabago ngwaga wo mongwe le wo mongwe.
Afrika Borwa ka 1960
Ka 1960 melao ya kgethollo (apartheid) e be e laola karolo ye nngwe le ye nngwe ya bophelo bja batho ba bantsho ba Afrika Borwa - gomme kganetso e be e gola.
Nakong ya bo-1950 mmuso wa National Party o be o agile kgethollo (apartheid) ka gare ga molao. Melao ya dipasa (pass laws) e be e le ye nngwe ya melao ye e hloilwego kudu: e be e gapeletsa batho ba Maafrika go sepela ka pasa ka mehla, e laola moo ba ka dulago, ba šoma le go sepela gona.
- African National Congress (ANC) e eteletse pele kganetso ka matsholo a swanago le Defiance Campaign ya 1952.
- Ka 1959 Pan Africanist Congress (PAC), yeo e etetswego pele ke Robert Sobukwe, e ile ya arogana le ANC.
- Mekgatlo ka bobedi e ile ya rulaganya diipshina kgahlanong le melao ya dipasa mathomong a 1960.
Speaker notes
Kgokaganya morago le yuniti ya peleng (1948 le bo-1950). Gatelela gore melao ya dipasa ke sesusumetsi sa motheo sa seo se latelago. Hlalosa karogano: PAC e be e dumela go tsela ya Bo-Afrika (Africanist) gomme e nyaka go etelela pele lesolo la yona la go ganetsa dipasa, ka ntle le seipshino se se rulagantswego sa ANC. Phadišano ye e thusa go hlalosa gore ke ka baka la eng Sharpeville e diregile ka nako yeo.
Polao ya Sharpeville
Maphodisa a thuntše seipshino se se nago le khutso kgahlanong le dipasa, a bolaya batho ba 69.
Ka 21 Matšhe 1960 PAC e ile ya bitsa batho gore ba tlogele dipasa tsa bona gae gomme ba kgobokane ka khutso diteišeneng tsa maphodisa, ba itheela go swarwa. Kua Sharpeville, toropo (township) ya lefelong la Vaal ka borwa bja Johannesburg, lešaba le legolo le ile la kgobokana ka ntle ga seteišene sa maphodisa.
- Ka ntle le temošo ye e kwagalago, maphodisa a ile a thuntša lešaba le le se nago dibetsa.
- Batho ba 69 ba ile ba bolawa gomme ba ka bago 180 ba gobala; ba bantsi ba ile ba thuntšwa mokokotlong ge ba tšhaba.
- Seipshino se se swanago kua Langa kgauswi le Kapa le sona se ile sa fela ka bošoro bja maphodisa.
Speaker notes
Swara se ka hlokomelo - ke tiragalo ye e kwešago bohloko. Tatelano ye e nepagetšego e a ganetšwa, eupša SAHO e rekhota batho ba 69 ba bolailwe le ba ka bago 180 ba gobetšego, ba bantši ba thuntšwe mokokotlong. [SME] Dipalo tsa lehu le kgobalo di fapana gannyane magareng ga methopo; netefatša dinomoro tseo o nyakago baithuti ba di ngwale. Gatelela gore seipshino se be se na le khutso gomme batho ba se na dibetsa. Wo ke motsotso wo bošoro bja kgethollo bo ilego bja bontšhwa lefaseng ka bophara.
Seemo sa tšhoganetšo le go thibela ANC le PAC
Mmuso o ile wa gatelela ka thata gomme wa dira gore mekgatlo ye megolo ya tokologo e be molato molaong.
Sharpeville e ile ya baka diipshino go phatlalatša naga ka moka le letšhogo lefaseng ka bophara. Mmuso o ile wa tsebiša seemo sa tšhoganetšo (state of emergency), wa swara diaktifisti tse dikete, gomme wa phethagatša molao wo moswa ka bjako palamenteng.
- Unlawful Organisations Act (1960) e ile ya šomišwa go thibela ANC le PAC ka Aporele 1960.
- Baetapele ba ile ba swarwa, gomme ba bantši ba ya ka sephiring goba go ya bodulasetšhabeng (exile).
- Kganetso ye e nago le khutso, ye e semmušo e be e nyakile go ba ye e sa kgonegego - phetogo ye kgolo mo ntweng ya tokologo.
Speaker notes
Hlalosa bohlokwa ka go kwagala: go thibela go ile gwa ra gore ANC le PAC di ka se sa kgone go šoma phatlalatša, go phatlalatša dikuranta, go swara dikopano goba go thopa maloko ka molao. Go tswalela ditsela tsa khutso mo go ile gwa kgorometša mekgatlo go maano a maswa, e lego sehlogo sa slaete ye e latelago. Ela hloko gore seemo sa tšhoganetšo se file maphodisa maatla a magolo a go swara batho ntle le tsheko.
Go tloga kganetsong ya khutso go ya ntweng ya dibetsa
Ka ge kganetso ya khutso e thibetšwe, mekgatlo e ile ya fetola mekgwa ya yona.
Ka sephiring
Mekgatlo ye e thibetšwego e ile ya tšwela pele go šoma ka sephiring gomme ya hloma ditsheka ka ntle ga naga.
Maphego a dibetsa
ANC e ile ya hloma Umkhonto we Sizwe (MK) ka 1961; PAC e ile ya hloma Poqo.
Tsheko ya Rivonia
Ka 1964 Nelson Mandela le ba bangwe ba ile ba ahlolelwa go ya kgolegong bophelo ka moka.
Speaker notes
Boloka se boemong bja Grade 9: ka morago ga Sharpeville le dithibelo, diaktifisti tse dintši di ile tsa lemoga gore kganetso ya khutso e nnoši e ka se sa šoma, gomme tsa retologela go sabotasa le kganetso ya dibetsa. MK (e lego 'Lerumo la Setšhaba') e hlongwe ka Disemere 1961. Tshekong ya Rivonia (1963-64) Mandela le ba bangwe ba šupago ba ile ba ahlolelwa go ya kgolegong bophelo ka moka. Se se thoma mengwaga ya Mandela ye 27 kgolegong, yeo e kgokaganago le 1990.
Thuto ya Bantu le taelo ya Seafrikanse
Kgalefo ka thuto ye e tlaisegilego, ye e laolwago e ile ya phulega dikolong.
Bantu Education Act (1953) e ile ya nea bana ba bantsho thuto ye e tlaisegilego ka boomo yeo e bego e reretšwe go ba hlahla feela bakeng sa mošomo. Ka bo-1970 dikolo di be di tletše kudu gomme di se na matlotlo a a lekanego, gomme mokgatlo wo moswa, Black Consciousness, wo o etetšwego pele ke Steve Biko, o ile wa hlohleletša bafsa go ikgantšha ka bobona le go ganetsa.
- Ka 1974 mmuso o ile wa laela gore Seafrikanse se šomišwe go ruta seripa sa dithuto tsa sekolo.
- Baithuti ba be ba bona Seafrikanse bjalo ka polelo ya bagateledi ba bona gomme ba be ba sa kgone go ithuta gabotse ka sona.
- Kgalefo e ile ya oketšega dikolong tsa Soweto go fihla mathomong a 1976.
Speaker notes
Slaete ye ke leporogo go tloga nakong ya phetogo ya pele go ya go ya bobedi. Dira dilo tse di bakago di kwagale: (1) pelaelo ye telele ya Thuto ya Bantu, (2) Afrikaans Medium Decree ya 1974 bjalo ka sesusumetsi sa ka pela, le (3) Black Consciousness ye e filego baithuti kholofelo ya go tsea kgato. Hlalosa gore ke ka baka la eng go gapeletsa Seafrikanse go ile gwa hloiwa kudu - baithuti ba bantši gaešita le barutiši ba bantši ba be ba sa se tsebe gabotse.
Mpherefere wa Soweto
Bana ba dikolo ba dikete ba ile ba gwanta ka kganetso - gomme ba gahlanetšwa ke dikulo tsa maphodisa.
Mesong ya 16 Junie 1976, baithuti ba dikete ba Soweto ba ile ba gwanta ka khutso go ganetsa go rutwa ka Seafrikanse. Maphodisa a ile a thiba mogwanto gomme a thuntša. Yo mongwe wa ba pele go bolawa e be e le Hector Pieterson wa mengwaga ye 12, yoo senepe sa gagwe se ilego sa tšhoša lefase.
- Seipshino se be se rulagantšwe kudu ke baithuti ka bobona.
- Diipshino di ile tsa phatlalala go tloga Soweto go ya ditoropong go ralala Afrika Borwa.
- Batho ba makgolokgolo, ba bantši ba bona ba le bafsa, ba ile ba bolawa dikgweding tše di latetšego.
Speaker notes
Hector Pieterson gantši o rekhotwa a na le mengwaga ye 12 goba 13; senepe sa Sam Nzima sa mmele wa gagwe o rwelwe, Antoinette Sithole a kitima kgauswi, se ile sa fetoga leswao la lefase ka bophara. [SME] Dipalo tsa lehu tsa Junie 1976 le morago di a ganetšwa - dipalo tsa semmušo di file ba ka bago 176, mola ditekanyetšo tše dingwe di fihla go 600 goba go feta; kgetha palo le tsela ya go e hlalosa yeo SME ya gago e e dumelago. Gatelela gore ba be e le bana ba dikolo ba ipshinela thuto ye e nago le seriti.
Lebaka leo Soweto e bego e le nako ya phetogo
Mpherefere o ile wa fetola ntwa ya tokologo gomme wa retolela kgopolo ya lefase kgahlanong le kgethollo.
Mpherefere wa Soweto o ile wa bontsha gore moloko wo moswa o ka se amogele kgethollo. Bafsa ba bantši ba ile ba tlogela naga go yo tsenela ANC le PAC bodulasetšhabeng, ba matlafatša ntwa ya dibetsa. Ka 1977 moetapele wa Black Consciousness Steve Biko o ile a hlokafala ka morago ga go tlaišwa a le tlhokomelong ya maphodisa, se sa baka kgalefo ye kgolo.
- Lefase le ile la bona dinepe tsa bana ba thuntšwa, gomme kgatelelo godimo ga Afrika Borwa e ile ya gola.
- Ditšhaba tša Kopano (United Nations) le dinaga tše dintši di ile tsa oketsa dikotlo tsa ikonomi (sanctions) kgahlanong le kgethollo.
- 16 Junie bjale o gopolwa ngwaga o mongwe le o mongwe Afrika Borwa bjalo ka Letšatši la Bafsa (Youth Day).
Speaker notes
Ntšha sebaki le seabe: mpherefere o ile wa matlafatša moloko, wa okeletša mekgatlo ya bodulasetšhabeng, gomme wa fetola kgopolo ya boditšhabatšhaba ka kgonthe. Lehu la Biko ka Setemere 1977 le ile la ba lentšu le lengwe la kgobokano. Kgokaganya le nako ya bjale - Letšatši la Bafsa (16 Junie) ke letšatši la maikhutšo la setšhaba, ka gona histori ye ke karolo ya khalendara ya baithuti ka bobona, go swana le Letšatši la Basadi go tswa yuniting ya peleng.
Go tloga Sharpeville go ya temokrasing, 1960-1994
- 1960 Polao ya Sharpeville; ANC le PAC di a thibelwa
- 1964 Mandela o ahlolelwa go ya kgolegong bophelo bohle Tshekong ya Rivonia
- 1976 Mpherefere wa Soweto o thoma ka 16 Junie
- 1983 United Democratic Front (UDF) e a hlongwa
- 1990 ANC le PAC di tloswa thibelo; Mandela o a lokollwa
- 1994 Dikgetho tša pele tsa temokrasi ka 27 Aporele
Speaker notes
Šomisa slaete ye go kopanya yuniti ka moka pele ga karolo ya mafelelo. Kgopela baithuti go lemoga sekgoba se setelele magareng ga go golegwa ga Mandela (1964) le go lokollwa (1990) - mengwaga ye 26 - le go kgokaganya kganetso ye e golago ya bo-1980 (UDF, kganetso ya bontši, maemo a tšhoganetšo) le sephetho sa mmuso mafelelong sa go dumela go bua.
Kgethollo ka fase ga kgatelelo
Ge go fihla mafelelong a bo-1980 mmuso o be o sa sa kgone go laola naga bjalo ka pele.
Ka 1983 mekgatlo ye mentši e ile ya kopana mmogo ka United Democratic Front (UDF) go ganetsa kgethollo ka gare ga naga. Diipshino, dikgohlano tša mešomo le diboikotlo di ile tsa dira gore mafelo a mantši a se sa laoleha, gomme mmuso o ile wa tsebiša maemo a tšhoganetšo gantši.
- Dikotlo tsa ikonomi (sanctions) tsa boditšhabatšhaba di ile tsa senya ikonomi le go aroganya Afrika Borwa.
- Mekgoši ya go re 'Lokollang Nelson Mandela' e ile ya gola ka lentšu le legolo ka gae le ka ntle ga naga.
- Ka 1989 F.W. de Klerk o ile a ba Mopresidente wa Naga, a ikemišeditše go bua ditherišano.
Speaker notes
Hlalosa maatla a mantši ao a ilego a kgorometša mmuso tafoleng: kganetso ya bontši ya ka gare (UDF le mekgatlo ya bašomi), tshenyo ya ikonomi go tswa dikotlong le go tloswa ga peeletso, le seemo se se fetogago sa lefase ge Ntwa ya Batonya (Cold War) e fela. De Klerk, a fetoga mopresidente ka 1989, o ile a lemoga gore mpshafatšo le ditherišano bjale ke tsela e nnoši ye e kgonegago. Se se hloma ditiragalo tše di makatšago tsa 1990.
Go tloswa thibelo le go lokollwa ga Mandela
Ka 2 Febereware 1990 mmuso o ile wa tloša dithibelo; matšatši a senyane ka morago Mandela o ile a sepela a lokologile.
I greet you all in the name of peace, democracy and freedom for all. Nelson Mandela, Kapa, 11 Febereware 1990
Polelong ya palamenteng ka 2 Febereware 1990, Mopresidente wa Naga F.W. de Klerk o ile a tloša thibelo ya ANC, PAC le mekgatlo ye mengwe gomme a lokolla bagolegwa ba dipolotiki. Ka 11 Febereware 1990, ka morago ga mengwaga ye 27 kgolegong, Nelson Mandela o ile a lokollwa.
- Baetapele ba bodulasetšhabeng ba be ba ka boa gomme mekgatlo e ka šoma phatlalatša gape.
- Mandela o ile a bitša khutso le ditherišano go aga Afrika Borwa ya temokrasi.
- Tsela bjale e be e butšwe bakeng sa ditherišano tša go fediša kgethollo.
Speaker notes
Ye ke nako ya phetogo ya boraro le ntlha ya maikutlo a magolo ya yuniti. Polelo ya de Klerk ya 2 Febereware gantši e bitswa motsotso wo kgethollo e ilego ya thoma go fela. Mandela o ile a lokollwa ka 11 Febereware gomme a bolela mantšiboa wona ao a le folong ya Cape Town City Hall go lešaba le legolo. [SME] Netefatša mantšu a nepagetšego a lentšu la Mandela kgahlanong le mothopo wa SAHO pele ga go gatiša. Gatelela gore go lokollwa ga se gwa ra tokologo go bohle go sa le - ditherišano di be di sa le pele.
Go therišana Afrika Borwa ye e mpsha
Manaba a kgale a swanetše go bua, le ge go be go na le go se botanego go gogolo le bošoro bjo bo tšwelago pele.
Go tloga mafelelong a 1991 mmuso, ANC le mekgatlo ye mengwe di ile tsa kopana kua Convention for a Democratic South Africa (CODESA) go rulaganya naga ye mpsha, ye e se nago semorafe. Ditherišano di be di le boima gomme di be di tšhošeditšwe ke bošoro bja dipolotiki, eupša di ile tsa tšwela pele.
- Ka referendamo ya bašweu feela ya 1992, bakgethi ba bašweu ba ile ba thekga go tšwela pele ga ditherišano.
- Ditherišano tša mekgatlo ye mentši di ile tsa dumelelana ka molaotheo wa nakwana (interim constitution) le letšatši la dikgetho.
- Yo mongwe le yo mongwe wa mengwaga ye e fetago 18, wa merafe ka moka, o be a tla kgona go bouta la mathomo.
Speaker notes
Hlalosa gore ditherišano di ile tsa ra tumelelano - le hlakore le tee ga le a ka la hwetsa se sengwe le se sengwe seo le se nyakago. CODESA I e kopane ka Disemere 1991; CODESA II e ile ya ema ka 1992, gomme tshepedišo e nyakile go putlama ka gare ga bošoro, eupša ditherišano tša mekgatlo ye mentši di ile tsa boela gomme tsa tšweletša molaotheo wa nakwana ka 1993. Referendamo ya 1992 e botšišitše bakgethi ba bašweu ge eba mpshafatšo e swanetše go tšwela pele; ba ka bago karolo ye pedi go ya go tše tharo ba ile ba bouta ee. Gatelela ka fao go bego go makatša ka gona gore tharollo ya khutso e fihleletšwe.
Dikgetho tša pele tsa temokrasi
Ka lekga la mathomo, ba Afrika Borwa ka moka ba be ba ka bouta - gomme ba ile ba kgetha tokologo.
Ka 27 Aporele 1994, ba Afrika Borwa ba dimilione ba merafe ka moka ba ile ba bouta dikgethong tša pele tsa temokrasi tša naga. Batho ba ile ba ema methalading ye metelele ya go se fele pelo, ba bantši ba bouta la mathomo bophelong bja bona. ANC e ile ya thopa, gomme Nelson Mandela o ile a fetoga mopresidente wa pele wa Afrika Borwa yo a kgethilwego ka temokrasi.
- 27 Aporele bjale o keteka ngwaga o mongwe le o mongwe bjalo ka Letšatši la Tokologo (Freedom Day).
- Molaotheo wo moswa ka 1996 o ile wa netefatša ditokelo tše di lekanago go bohle.
- Dinako tsa phetogo tsa 1960, 1976 le 1990 di ile tsa lebiša, mafelelong, temokrasing.
Speaker notes
Tswalela kanegelo ya histori ka mokgwa wa kholofelo eupša wa nnete. Dikgetho tša 27 Aporele 1994 (Letšatši la Tokologo) di ile tsa fediša pušo ya kgethollo; Mandela o ile a hlomamišwa bjalo ka mopresidente ka 10 Mei 1994. Gopotša baithuti gore temokrasi e be e le mathomo, e sego mafelelo - Molaotheo wa 1996 o beile ditokelo tseo ba Afrika Borwa ba sa šomelago go di šireletsa lehono. Ke moka o ye go dipotšišo tša tekolo.
Seo re ithutilego sona - le dipotšišo tša go arabja
Dinako tse tharo tsa phetogo - 1960, 1976 le 1990 - di ile tsa šuthiša Afrika Borwa go tloga kgethollong go ya temokrasing.
Sharpeville (1960) e ile ya utolla bošoro bja kgethollo gomme ya lebiša go thibelweng ga ANC le PAC. Soweto (1976) e ile ya tliša moloko wo moswa ntweng ya tokologo gomme ya retolela kgopolo ya lefase kgahlanong le kgethollo. Go tloswa thibelo le go lokollwa ga Mandela (1990) go ile gwa bula tsela ya ditherišano gomme, ka 1994, ya temokrasi.
Q. Ke ka lebaka la eng polao ya Sharpeville ya 1960 e hlaloswa bjalo ka nako ya phetogo mo historing ya Afrika Borwa? (4 marks)
Q. Hlalosa seo se bakilego mpherefere wa Soweto wa 1976 gomme o fe dipoelo tse pedi tša wona. (6 marks)
Q. Hlalosa ditiragalo tse pedi magareng ga 1990 le 1994 tseo di thusitšego Afrika Borwa go fetoga temokrasi. (4 marks)
Speaker notes
Šomisa dipotšišo tse tharo bjalo ka mošomo wo o ngwadilwego goba poledišano ya klase; kabo ya dimaraka e swantšha mekgwa ya CAPS ya go theilwe methopong le ya go ngwala ka bophara. Hlohleletša baithuti go šomisa slaete ya tatelano ya dinako ge ba rulaganya dikarabo tša bona. Bjalo ka kgopolo ya mafelelo, botšiša gore ke ka lebaka la eng go bohlokwa gore Letšatši la Bafsa le Letšatši la Tokologo di sa dutše e le matšatši a maikhutšo a setšhaba lehono.
- Grade
- Grade 9
- Subject
- History
- CAPS topic
- Turning points in South African history: 1960, 1976 and 1990
- Resource type
- Presentation