Kamoo lefatshe le arohaneng ka dihlopha tse pedi la 1989 le ileng la fetohela ho ho putlama ha Soviet Union ka 1991 - le ho nako ya lefatshe le kopaneng le nang le matla a le mong feela a maholo.
Speaker notes
Qala ka ho hopotsa seo baithuti ba se tsebang kaha ka Ntwa e Batang ho tswa Sehloohong sa 3: ntwa ya dilemo tse mashome pakeng tsa Bophirima ba bokhapithaliste (bo eteletsweng pele ke USA) le Bochabela ba bokomonisi (bo eteletsweng pele ke USSR), e neng e lwanwa ka dintwa tsa baemedi, ho qothisana lehlokwa ka dibetsa le dikgopolo ho fapana le ntwa e tobileng. Hlahisa dipotso tse pedi tse kgolo tsa sehlooho sena: (1) Hobaneng sehlopha sa Soviet se ile sa putlama ka potlako hakaale pakeng tsa 1989 le 1991? (2) Ke tsamaiso efe ya lefatshe e ileng ya se nkela sebaka?
Ka dilemo tse fetang mashome a mane, matla a maholo a mabedi a ile a arola lefatshe ka dihlopha tse hananang.
Kamora 1945 lefatshe le ne le e-na le mahlakore a mabedi: United States e ne e etella pele Bophirima ba bokhapithaliste le demokrasi ka NATO, ha Soviet Union e ne e etella pele Bochabela ba bokomonisi ka Warsaw Pact. Europe e ne e arotswe ke seo Churchill a neng a se bitsa Lesira la Tshepe (Iron Curtain), se tshwantshetswang ke Lerako la Berlin (le hahilweng ka 1961).
- Tlhodisano e ne e le ka mokgwa wa ho qothisana lehlokwa ka dibetsa, ho qothisana ho ya sebakeng se ka hodimo (space) le dintwa tsa baemedi (Korea, Vietnam, Angola).
- Dihlopha tsena ka bobedi di ne di batla balekane ho pholletsa le Afrika, Asia le Latin America.
- Tshokelo ya ntwa ya nyutlelie e ile ya etsa hore ntwa e tobileng pakeng tsa matla a maholo e be kotsi haholo - kahoo ntwa e 'batang'.
Speaker notes
Matlafatsa mantswe ao baithuti ba tla a hloka: mahlakore a mabedi (bipolar), matla a maholo (superpower), NATO, Warsaw Pact, Lesira la Tshepe (Iron Curtain), ntwa ya baemedi (proxy war). Hatisa hore ka bo-1980 karohano ena e ne e bonahala e sa fetohe - hoo e batlang e le motho a le mong ya neng a bonetse esale pele hore e tla fela ka hara lemo tse leshome. Sena se etsa hore lebelo la ho putlama ha 1989-1991 e be sethothokiso se seholo sa sehlooho.
Bohareng ba bo-1980 mefokolo e tebileng ya sebopeho e ne e se e tsheletse ka hare ho USSR.
Moruo o eme tsi
Meralo e bohareng e ne e sa kgone ho lekana le maemo a bophelo a Bophirima; ho ne ho e-na le khaello ya thepa le kgopolo e nyane ya ntjhafatso.
Tjhelete ya mmuso o moholo
Ho qothisana lehlokwa ka dibetsa le ntwa e turang ya Afghanistan (1979-1989) di ile tsa qhetsa tekanyetso ya ditjeo ya Soviet.
Tahlehelo ya tumelo
Bobodu le thibelo ya boitsebiso (censorship) di ile tsa senya tshepo ya setjhaba ho bokomonisi ho pholletsa le USSR le Europe Bochabela.
Speaker notes
Hlalosa tsena e le disosa tsa nako e telele (tsa sebopeho), tse lokelang ho arohanngwa le sesosa sa nako e kgutshwane sa diphetoho tsa Gorbachev sehlemong se latelang. Tlhahlobo e matla ya FET e arola disosa tsa motheo le disosa tse tobileng. Kopa baithuti hore ba nahane: na diphetoho di ka be di pholositse tsamaiso di le mong, kapa mathata ana a ne a se a bolaya?
Diphetoho tse neng di reretswe ho pholosa Soviet Union qetellong di ile tsa potlakisa ho putlama ha yona.
Mikhail Gorbachev e ile ya eba Mongodi-Kakaretso wa Mokgatlo wa Bokomonisi ka Hlakubele 1985. Ho ntjhafatsa tsamaiso e hlolehang o ile a qala diphetoho tse pedi: glasnost ('ho buleha' - tokoloho e eketsehileng ya puo le ho nyatsa) le perestroika ('ho aha bocha' - diphetoho tse fokolang tsa mmaraka).
- Glasnost e ile ya dumella batho ho hlahisa dipelaelo tseo mmuso o neng o di kgutsisitse ka nako e telele.
- Perestroika e ile ya lokolla taolo ya bohareng empa ya sitisa moruo le ho feta.
- Gorbachev o ile a fedisa Thuto ya Brezhnev (Brezhnev Doctrine), a bontsha hore USSR e ne e ke ke ya hlola e sebedisa matla ho tshehetsa mebuso ya bokomonisi ya Europe Bochabela.
Speaker notes
Ntlha e kgolo ya tlhahlobo: Gorbachev o ne a rerile ho FETOLA bokomonisi, eseng ho bo fedisa. Ka ho dumella ho nyatsa (glasnost) le ho tlohela Thuto ya Brezhnev, o ile a tlosa bobedi tshabo le matla tse neng di tshwareletse sehlopha hammoho. Ona ke mohlala o hlwahlwa wa diphello tse sa reroang - o thusang bakeng sa ho ngola dingolwa tsa disosa.
Hang ha Moscow e sa tla hlola e kena dipakeng, mebuso ya bokomonisi e ile ya wa e mong kamora e mong.
Ka 1989 leqhubu la diphetohelo tse ka kakaretso di neng di le kgotso le ile la aparela Europe Bochabela. Poland e ile ya tshwara dikgetho tse lokolohileng ka karolo tse hapuweng ke Solidarity; Hungary ya bula moedi wa yona; mme ka la 9 Pudungwana 1989 Lerako la Berlin le ile la wa, dintlha tsa lona tsa taolo di ile tsa aparelwa ke matshwele a batho.
- 'Phetohelo ya Velvet' ya kgotso ya Czechoslovakia e ile ya fedisa puso ya bokomonisi.
- Naheng ya Romania mohatelli Nicolae Ceausescu o ile a hlanoloha mme a bolawa.
- Ditshwantsho tsa batho ba tlwaelehileng ba heletsa Lerako la Berlin di ile tsa eba letshwao la pheletso ya Ntwa e Batang.
Speaker notes
Hatisa boikarabelo ba batho: tsena e ne e le diphetohelo tse kgotso, tse tsamaiswang ke batho, eseng diketsahalo tse laolwang ke ba hodimo. Hlokomela phello ya domino - hang ha Moscow e hlakisitse hore e ke ke ya romela dithanka (jwalo ka ha e ne e entse Hungary 1956 le Czechoslovakia 1968), ho putlama ho hong ho ile ha kgothaletsa ho hong. Ho wa ha Lerako ka la 9 Pudungwana 1989 ke letsatsi le le leng le nang le monyetla o moholo wa ho hlaha potsong e itshetlehileng ka mothong. [SME] Netefatsa hore o batla ho kenyeletsa dintlha tsa polao ya Ceausescu tlelaseng ena; e tshware ka hloko.
- June 1989 Solidarity e hapa dikgetho tse lokolohileng ka karolo naheng ya Poland
- 9 Nov 1989 Lerako la Berlin le a wa
- Dec 1989 Diphetohelo ho pholletsa le Europe Bochabela; Kopano ya Malta
- Oct 1990 Jeremane e kopanngwa hape
- July 1991 Warsaw Pact e a qhalwa
- Aug 1991 Boiteko ba ho phamola matla bo bohale kgahlanong le Gorbachev bo a hloleha
- 26 Dec 1991 Soviet Union e qhalwa ka molao
Speaker notes
Sebedisa slaete ena ho kopanya tatelano pele o hlahloba diphello. Bontsha lebelo le eketsehang: diphetoho ho tloha 1985, diphetohelo ka 1989, mme USSR ka boyona e felile pheletsong ya 1991 - dilemo tse tsheletseng feela. Baithuti ba lokela ho kgona ho beha bonyane Lerako (1989) le ho qhalwa ha USSR (1991) ka nepo.
Ha mmuso o kantle o wa, USSR ka boyona e ile ya arohana ka dinaha tse leshome le metso e mehlano tse ikemetseng.
Glasnost e ne e boetse e tsositse bochaba (nationalism) ka hare ho USSR. Dinaha tsa Baltic (Lithuania, Latvia, Estonia) le tse ding di ile tsa batla boipuso. Ka Phato 1991 bakomonisi ba bohale ba ile ba etsa boiteko ba ho phamola matla kgahlanong le Gorbachev; bo ile ba putlama ka hara matsatsi a seng makae, bo hlokahetse tshepo hang ha matshwele le Boris Yeltsin ba bo hanyetsa.
- Boiteko bo hlolehileng ba ho phamola matla bo ile ba pshatla matla a Mokgatlo wa Bokomonisi le a Gorbachev ka bobedi.
- Ka bonngwe direpaboliki tsa Soviet di ile tsa phatlalatsa boipuso.
- Ka la 26 Tshitwe 1991 USSR e ile ya qhalwa ka molao mme Gorbachev a itokolla; Ntwa e Batang e ne e felile.
Speaker notes
Hlalosa phapang pakeng tsa ho putlama ha sehlopha se kantle (Europe Bochabela, 1989) le ho arohana ha USSR ka boyona (1991). Bochaba bo lokolotsweng ke glasnost bo bile bohlokwa haholo ka hare ho kopano. Ho phahama ha Yeltsin le ho wa ha Gorbachev di tshwaya phetiso ya matla ho Russia e ncha. Hatisa hore sena se ile sa fedisa eseng mmuso feela empa le matla a maholo le morero wohle wa dikgopolo.
Ha USSR e felile, United States e ile ya sala e le yona feela matla a maholo a lefatshe - 'nako ya lehlakore le le leng' (unipolar moment).
Tsamaiso e ncha ya lefatshe... e lokolohileng ho feta tshokelong ya tshabo, e matla ho feta phehellong ya toka, mme e sireletsehile ho feta phehellong ya kgotso. Mopresidente wa US George H. W. Bush, puo Kopanong ya Congress, 11 Lwetse 1990
Baetapele ba ile ba bua ka tsamaiso e ncha ya lefatshe moo dinaha di neng di tla sebedisana ka Machaba a Kopaneng (United Nations) ho ena le ho arohana ka dihlopha tse hananang. Ba bang ba nahanang ba ile ba ba ba phatlalatsa tlholo ya demokrasi ya bolokolohi le mebaraka e lokolohileng e le mohlala wa bokamoso.
- USA e ile ya eba matla a ka sehloohong a sesole, a moruo le a setso.
- Dinnete tsa kgale di ile tsa nyamela mme dithulano tse ntjha (tsa merabe, tsa dibaka) tsa hlaha.
- Bahlahlobisisi ba ile ba pheha khang ya hore 'tsamaiso e ncha' e ne e sebeletsa haholo dithahasello tsa Bophirima.
Speaker notes
Hlahisa mohopolo wa lefatshe la lehlakore le le leng le ngangisano e mabapi le lona. Setsopolwa sa Bush ke mohlodi wa sebele wa mantlha o thusang potsong e thehilweng mothong. Bua ka thesisi ya Francis Fukuyama ya 'pheletso ya histori' e le pono e nang le tshepo, mme o e bapise le ba nang le pelaelo ba neng ba bona ho se tsitse ho hocha (mohlala dintwa tsa Yugoslavia tsa bo-1990). Kgothaletsa baithuti ho lekanya ditlhaloso tse hananang. [SME] Netefatsa mantswe/letsatsi le nepahetseng la setsopolwa sa Bush kgahlanong le tlaleho ya mantlha pele ho tlhahiso.
Pheletso ya Ntwa e Batang e ile ya potlakisa ho kopana ha moruo le setso sa lefatshe.
Moruo
Kgwebo e lokolohileng ho feta, dikhamphani tsa matjhaba a mangata le mekgatlo e kang WTO di ile tsa hokahanya meruo ya dinaha hammoho.
Theknoloji
Inthanete, mecha ya satellite le puisano e theko e tlase di ile tsa fokotsa sebaka hoo e batlang e le bosiu bo le bong.
Setso
Dikgopolo, mabitso a thepa le setso se tumileng di ile tsa hasana lefatshe ka bophara, di hlahisa dingangisano mabapi le boitsebahatso le ho se lekane.
Speaker notes
Hlalosa kopano ya lefatshe (globalisation) e le kgokahano e ntseng e hola ya meruo, theknoloji le ditso tsa lefatshe. Hatisa hore ha e a ka ya qala ka 1989 - empa ho putlama ha sehlopha sa bokomonisi ho ile ha tlosa tshitiso e kgolo mme ha bulela dinaha tsa mehleng tsa sehlopha sa Bochabela mmarakeng wa lefatshe. Hlahisa bobedi melemo (kgolo, puisano) le dinyatso (ho se lekane, tahlehelo ya taolo ya lehae), o lokisetsa baithuti khang e leka-lekaneng.
Ho putlama ha sehlopha sa Soviet ho ile ha fetola dipolotiki tsa dilemo tsa ho qetela tsa kgethollo.
Mmuso wa kgethollo ka nako e telele o ne o lokafatsa kgatello e le tshireletso kgahlanong le rooi gevaar ('kotsi e kgubedu') ya bokomonisi. Ha Ntwa e Batang e fela, khang ena e ile ya lahlehelwa ke boholo ba matla a yona, mme kgatello ya hore ho buisanwe ya hola. Ka la 2 Hlakola 1990 F. W. de Klerk o ile a tlosa thibelo ho ANC, PAC le SACP, mme ka la 11 Hlakola 1990 Nelson Mandela o ile a lokollwa.
- Soviet Union e ne e bile motshehetsi wa bohlokwa wa ANC le SACP.
- Ho putlama ha yona ho ile ha fokodisa tshehetso ya ANC ya kantle empa hape ha tlosa tshabo ya Bophirima ya 'ho nkuwa ke bokomonisi' Afrika Borwa.
- Borahistori ba bangata ba bona pheletso ya Ntwa e Batang e le e nngwe ya dintlha tse ileng tsa thusa ho etsa hore tharollo e buisanweng e kgonehe.
Speaker notes
Slaete ena e etsa hore sehlooho sa histori ya lefatshe se be sa lehae - se bohlokwa bakeng sa SAHO le bakeng sa CAPS, e hokahanyang pheletso ya Ntwa e Batang le phetoho ya Afrika Borwa. Etsa tseteitmente ya sesosa ka hloko: pheletso ya Ntwa e Batang e ne e le E NNGWE ya dintlha tse ngata (hammoho le boipelaetso ba ka hare, dikotlo le kgatello ya moruo) tse ileng tsa bopa dipuisano. Qoba ho e feteletsa e le sesosa se le seng. [SME] Matla a kamano ya sesosa pakeng tsa pheletso ya Ntwa e Batang le ho tlosa dithibelo ka 1990 ho ngangisanwa har'a borahistori - tshwaya bakeng sa SME ho lekanya mantswe bakeng sa nepo ya tlhahlobo.
Borahistori ha ba dumellane ka se neng se le bohlokwa ka ho fetisisa - tlhahlobo e matla e lekanya bobedi.
Speaker notes
Bontsha mokgwa wa ho nahana wa borahistori: ha ho atise ho ba le sesosa se le seng. Kgothaletsa baithuti ho kopanya - borahistori ba bangata ba kopanya bobedi, ba bona kgatello ya kantle LE bofokodi ba ka hare. Mofuta ona wa kahlolo e leka-lekaneng, e lekantsweng ka bopaki, ke hona tjhaseng ya FET ya esee e o putsang. Botsa baithuti hore ke pono efe eo ba e fumanang e kgodisa haholo le hore hobaneng.
Diketsahalo tsa 1989-1991 di ile tsa fetola dipolotiki, moruo le bophelo ba letsatsi le letsatsi lefatsheng lohle.
Pheletso ya Ntwa e Batang e ile ya kwala kgaolo ya bohlokwa ya lekgolo la mashome a mabedi la dilemo. E ile ya fedisa ho hanana ka dibetsa tsa nyutlelie pakeng tsa matla a maholo, ya bulela dinaha tsa mehleng tsa bokomonisi demokrasi le mebaraka, mme ya potlakisa kopano ya lefatshe (globalisation) - empa ha e a ka ya tlisa kgotso e sa feleng eo ba bangata ba neng ba e tshepile.
- Dithulano tse ntjha di ile tsa hlaha, ho kenyeletswa dintwa tsa merabe naheng ya mehleng ya Yugoslavia.
- United States e ile ya eba matla a ka sehloohong a lefatshe, bonyane ka nakwana.
- Dingangisano mabapi le ho se lekane, bofalledi le boitsebahatso di ntse di bopa lefatshe le kopaneng la kajeno.
Speaker notes
Tlisa sehlooho ho isa nakong ya jwale ('1989 ho isa ho jwale' sehloohong sa CAPS). 'Tsamaiso e ncha ya lefatshe' e ile ya ipontsha e le e rarahaneng le e hananwang ho feta kamoo ba nang le tshepo ba pele ba neng ba boneletse. Slaete ena e boela e hokahanya le dislaete tsa tsamaiso e ncha ya lefatshe le kopano ya lefatshe mme e hlophisa dipotso tsa tlhahlobo. Mema baithuti ho hokahanya dihlooho tsena le diketsahalo tsa hajwale tseo ba di tsebang.
Sebedisa dipotso tsena tsa mokgwa wa CAPS ho leka disosa, tlhahlobo ya mehlodi le ho ngola ho atolositsweng.
Kakaretso: Pakeng tsa 1989 le 1991 sehlopha sa Soviet se ile sa putlama - se susumetswa ke bofokodi ba moruo, diphetoho tsa Gorbachev le diphetohelo tsa batho - ho fedisa Ntwa e Batang. Sephetho e ne e le lefatshe le nang le matla a le mong a maholo, le kopanang, mme, Afrika Borwa, karolo ya boemo bo fetohang ba phetoho e yang demokrasing.
Q. Hlalosa mabaka a MABEDI a hlalosang hore hobaneng Soviet Union e ile ya putlama pakeng tsa 1989 le 1991. (4 marks)
Q. O sebedisa Lerako la Berlin e le mohlala, hlalosa hore hobaneng 1989 e nkuwa e le sehlohlolo sa phetoho histaring ya lefatshe. (6 marks)
Q. 'Pheletso ya Ntwa e Batang e ile ya thusa hore tharollo e buisanweng Afrika Borwa e kgonehe.' Na o a dumela? Tshehetsa karabo ya hao ka bopaki. (10 marks)
Speaker notes
Sebedisa dipotso tse tharo bakeng sa mosebetsi o ngotsweng kapa puisano; dikabelo tsa maraka di etsisa mekgwa ya CAPS ya dikarabo tse kgutshwane, ya serapa le ya ho ngola ho atolositsweng. Q3 ka boomo e bulehile e le hore baithuti ba ka pheha khang ka mahlakore ka bobedi, hafeela ba sebedisa bopaki - putsa kahlolo e leka-lekaneng ho ena le karabo e tsitseng e 'nepahetseng'. Qetela ka ho hokahanya le karolo e latelang ya mosebetsi le phetoho ya Afrika Borwa ka boyona e ithutwang kae kae ho syllabus.
- Grade
- Grade 12
- Subject
- History
- CAPS topic
- The end of the Cold War and a new world order
- Resource type
- Presentation