Ka fao lefatshe la dikoko tse pedi la 1989 le neng la neela mo go weng ga Soviet Union ka 1991 - le mo motlheng wa lefatshe le le kopaneng, le le nang le naga e le nngwe fela ya maatlakgolo.
Speaker notes
Simolola ka go gakolola barutwana se ba se itseng ka Ntwa e e Tsididi go tswa mo Setlhogong 3: kgaisano ya dingwaga tse dintsi magareng ga Bophirima jwa bokapitalisi (bo eteletswe pele ke USA) le Botlhaba jwa bokomonisi (bo eteletswe pele ke USSR), e e neng ya lwelwa ka dintwa tsa baemedi, lobelo la dibetsa le megopolo ya sepolotiki go na le ka ntwa ka tlhamalalo. Bontsha dipotso tse pedi tse dikgolo tsa setlhogo se: (1) Ke ka ntlha yang setlhopha sa Soviet se ne sa wa ka bonako jaana magareng ga 1989 le 1991? (2) Ke tsamaiso ya mofuta ofe ya lefatshe e e neng ya se emisetsa?
Sebaka se se fetang dingwaga tse di masome a mane dinaga tse pedi tsa maatlakgolo di ne di kgaogantse lefatshe go nna ditlhopha tse di ganetsanang.
Morago ga 1945 lefatshe le ne le le la dikoko tse pedi (bipolar): United States e ne e eteletse pele Bophirima jwa bokapitalisi le temokerasi ka NATO, fa Soviet Union e eteletse pele Botlhaba jwa bokomonisi ka Warsaw Pact. Yuropa e ne e kgaogantswe ke se Churchill a se bileditseng Seaparo sa Tshipi (Iron Curtain), se se tshwantshediwang ke Lobota lwa Berlin (Berlin Wall) (lo agilwe 1961).
- Kgaisano e ne ya tsaya sebopego sa lobelo la dibetsa, lobelo la sebaka le dintwa tsa baemedi (Korea, Vietnam, Angola).
- Ditlhopha tsoo pedi di ne di batla balekane mo Aforika, Asia le Latin America.
- Tshoso ya ntwa ya nuklea e ne e dira gore kgotlhang ka tlhamalalo magareng ga maatlakgolo e nne kotsi thata - ke ka moo e neng e le ntwa e e 'tsididi'.
Speaker notes
Nonotsha mafoko a barutwana ba tla a tlhokang: dikoko tse pedi (bipolar), maatlakgolo, NATO, Warsaw Pact, Seaparo sa Tshipi, ntwa ya baemedi. Gatelela gore ka bo-1980 kgaoganyo e e ne e lebega e sa fele - go batla go se na ope yo o neng a bolelela pele gore e tla fela mo sebakeng se se ka fitlhang lekgolo la dingwaga. Se se dira gore lobelo lwa go wa lwa 1989-1991 e nne selo se se raraaneng se segolo sa setlhogo se.
Ka bogareng jwa bo-1980 makoa a a boteng a sebopego a ne a ipokanya mo teng ga USSR.
Ikonomi e e sa gateleng pele
Thulaganyo ya bogareng e ne e sa kgone go lekana le maemo a botshelo a Bophirima; go ne go na le tlhaelo ya dithoto le diteko tse dinnye tsa boitseanape.
Tefo ya mmuso o mogolo
Lobelo la dibetsa le ntwa e e turang kwa Afghanistan (1979-1989) di ne tsa fetsa madi a Soviet.
Tatlhegelo ya tumelo
Bogagabi le go thibela ditshedimosetso di ne tsa senya tumelo ya batho mo bokomonising mo USSR yotlhe le mo Yuropa Botlhaba.
Speaker notes
Beya mabaka a jaaka mabaka a nako e telele (a sebopego), a a tshwanetseng go farologanngwa le tshupetso ya nako e khutshwane ya diphetogo tsa Gorbachev mo teronking e e latelang. Tshekatsheko e e nonofileng ya FET e farologanya mabaka a a fa tlase le ditshupetso tse di potlakileng. Kopa barutwana go akanya: a phetogo e le yosi e ne e ka boloka tsamaiso, kgotsa mathata a a ne a setse a le a a bolayang?
Diphetogo tse di neng di ikaeletswe go boloka Soviet Union kwa bofelong tsa akofisa go wa ga yona.
Mikhail Gorbachev o ne a nna Mokwaledimogolo wa Lekoko la Bokomonisi ka Mopitlwe 1985. Go ntlafatsa tsamaiso e e neng e palelwa o ne a tshuba diphetogo tse pedi: glasnost ('go bulega' - go bua ka kgololosego le go tshwaya diphoso go feta) le perestroika ('go aga sesha' - diphetogo tse di lekanyeditsweng tsa mmaraka).
- Glasnost e ne ya letla batho go bua ngongorego tse puso e neng e di didimaditse sebaka se se leele.
- Perestroika e ne ya repisa taolo ya bogare mme ya senya ikonomi go feta.
- Gorbachev o ne gape a fedisa Brezhnev Doctrine, a supa gore USSR e ne e sa tlhole e tla dirisa dikgoka go tshegetsa dipuso tsa bokomonisi tsa Yuropa Botlhaba.
Speaker notes
Ntlha e kgolo ya tshekatsheko: Gorbachev o ne a ikaeletse go FETOLA bokomonisi, e seng go bo fedisa. Ka go letla go tshwaya diphoso (glasnost) le go latlha Brezhnev Doctrine, o ne a tlosa poifo le dikgoka tse ka bobedi di neng di tshwaraganya setlhopha. E ke sekai se se tlwaelegileng sa ditlamorago tse di sa ikaelelwang - se se mosola mo go kwaleng ditlhogo ka ga sesuptsana (causation).
Fela fa Moscow e sa tlhole e tsenelela, dipuso tsa bokomonisi di ne tsa wa e nngwe morago ga e nngwe.
Ka 1989 lofuku lwa diphešoro tse bontsi jwa tsona di neng di se na dikgoka lwa ralala Yuropa Botlhaba. Poland e ne ya tshwara ditlhopho tse di gololesegileng ka bontlha jwa tsona tse di fentsweng ke Solidarity; Hungary ya bula molelwane wa yona; mme ka 9 Ngwanatsele 1989 Lobota lwa Berlin lo ne lwa wa, dikago tsa lona tsa taolo di gagailwe ke bontsi jwa batho.
- 'Phešoro ya Boleta (Velvet Revolution)' ya Czechoslovakia e e neng e se na dikgoka e ne ya fedisa puso ya bokomonisi.
- Kwa Romania molaodi Nicolae Ceausescu o ne a digwa mme a bolawa.
- Ditshwantsho tsa batho fela ba thubaganya Lobota lwa Berlin di ne tsa nna letshwao la bokhutlo jwa Ntwa e e Tsididi.
Speaker notes
Gatelela boikarabelo jwa batho: tse e ne e le diphešoro tse bontsi jwa tsona di neng di se na dikgoka, di rotloediwa ke batho, e seng ditiragalo tse di laolwang go tswa kwa godimo. Ela tlhoko sekai sa domino - fela fa Moscow e sena go supa gore ga e kitla e romela dithanka (jaaka e ne ya dira mo Hungary 1956 le Czechoslovakia 1968), go wa gongwe le gongwe go ne go rotloetsa go go latelang. Go wa ga Lobota ka 9 Ngwanatsele 1989 ke letlha le le lengwe fela le le nang le tshono e kgolo ya go tlhagelela mo potsong e e theilweng mo metsweding. [SME] Netefatsa gore o batla go akaretsa dintlha tsa polao ya ga Ceausescu mo tlelaseng e; e tshware ka bonolo.
- June 1989 Solidarity e fenya ditlhopho tse di gololesegileng ka bontlha jwa tsona kwa Poland
- 9 Nov 1989 Lobota lwa Berlin lo a wa
- Dec 1989 Diphešoro mo Yuropa Botlhaba yotlhe; Kopano ya Malta
- Oct 1990 Germany e a kopanngwa gape
- July 1991 Warsaw Pact e a phatlaladiwa
- Aug 1991 Kepe-katlholo ya bathata kgatlhanong le Gorbachev e a palelwa
- 26 Dec 1991 Soviet Union e a phatlaladiwa ka semmuso
Speaker notes
Dirisa tlelase e go kopanya tatelano pele o sekaseka ditlamorago. Supa lobelo lo lo akofang: diphetogo go tloga 1985, diphešoro ka 1989, mme USSR ka boyona e nyeletse ka bokhutlong jwa 1991 - dingwaga tse thataro fela. Barutwana ba tshwanetse go kgona go beya bonnye Lobota (1989) le go phatlaladiwa ga USSR (1991) ka nepagalo.
Fa mmuso o o kwa ntle o wa, USSR ka boyona ya kgaogana go nna dinaga tse di ipusang tse di lesome le botlhano.
Glasnost e ne gape ya tsosa bosetšhaba (nationalism) mo teng ga USSR. Dinaga tsa Baltic (Lithuania, Latvia, Estonia) le tse dingwe di ne tsa batla boipuso. Ka Phatwe 1991 bathata ba bokomonisi ba ne ba dira kepe-katlholo kgatlhanong le Gorbachev; ya wa mo malatsing a se makae, e nyaditswe thata fa bontsi jwa batho le Boris Yeltsin ba e ganetsa.
- Kepe-katlholo e e paletseng e ne ya senya taolo ya Lekoko la Bokomonisi le ya Gorbachev ka bobedi.
- E nngwe morago ga e nngwe dinaga tsa Soviet di ne tsa itsise boipuso.
- Ka 26 Ngwanatsele 1991 USSR e ne ya phatlaladiwa ka semmuso mme Gorbachev a rola tiro; Ntwa e e Tsididi e ne ya fela.
Speaker notes
Farologanya go wa ga setlhopha se se kwa ntle (Yuropa Botlhaba, 1989) le go phatloga ga USSR ka boyona (1991). Bosetšhaba jo bo tsositsweng ke glasnost bo ne bo le botlhokwa mo teng ga kopano. Go tlhatloga ga Yeltsin le go wa ga Gorbachev di supa go fetisediwa ga maatla go ya Russia e ntšha. Gatelela gore se se ne sa fedisa e seng puso fela mme le naga ya maatlakgolo le porojeke yotlhe ya megopolo ya sepolotiki.
Fa USSR e sena go nyelela, United States e ne ya sala e le naga e le nngwe fela ya maatlakgolo mo lefatsheng - 'motlha wa naga e le nngwe (unipolar moment)'.
Tsamaiso e ntšha ya lefatshe... e e gololesegileng go feta mo tshosong ya poifo, e e nonofileng go feta mo go batleng tshiamiso, e bile e sireletsegile go feta mo go senkeng kagiso. Moporesidente wa US George H. W. Bush, puo kwa Congress, 11 Lwetse 1990
Baeteledipele ba ne ba bua ka tsamaiso e ntšha ya lefatshe e mo go yona dinaga di neng di tla dirisana ka United Nations go na le go kgaogana go nna ditlhopha tse di ganetsanang. Bangwe ba bo-radikakanyo ba bile ba itsise phenyo ya temokerasi ya kgololosego le mebaraka e e gololesegileng jaaka mokgwa wa isago.
- USA e ne ya nna naga e e laolang ya sesole, ya ikonomi le ya setso.
- Ditumelo tsa bogologolo di ne tsa nyelela mme dikgotlhang tse dintšha (tsa ditso, tsa dikgaolo) tsa tlhagelela.
- Basekaseki ba ne ba bolela gore 'tsamaiso e ntšha' bontsi jwa yona e ne e direla dikgatlhego tsa Bophirima.
Speaker notes
Tsenya kgopolo ya lefatshe la naga e le nngwe (unipolar) le kganetsano e e e amanang le yona. Poeletso ya ga Bush ke motswedi wa nnete wa ntlha o o mosola mo potsong e e theilweng mo metsweding. Umaka kakanyo ya ga Francis Fukuyama ya 'bokhutlo jwa hisitori' jaaka pono e e nang le tsholofelo, o e bapise le ba ba bonang masetlapelo a mantšha (sekai dintwa tsa Yugoslavia tsa bo-1990). Rotloetsa barutwana go kala ditlhaloso tse di ganetsanang. [SME] Netefatsa mafoko a a nepagetseng le letlha la poeletso ya ga Bush kgatlhanong le motswedi wa ntlha pele o e dirisa.
Bokhutlo jwa Ntwa e e Tsididi bo ne jwa akofisa go kopana ga ikonomi le setso sa lefatshe.
Ya ikonomi
Kgwebo e e gololesegileng go feta, dikhampani tsa dinaga di le dintsi le mekgatlho e e jaaka WTO di ne tsa golaganya diikonomi tsa dinaga.
Ya thekenoloji
Inthanete, bobegakgang jwa satellite le puisano e e tlhwatlhwa e e kwa tlase di ne tsa fokotsa dikgao gaufi le bosigo bongwe.
Ya setso
Dikakanyo, dibrante le setso sa batho di ne tsa anama mo lefatsheng lotlhe, di tsosa dikganetsano ka ga boitshupo le go se lekalekane.
Speaker notes
Tlhalosa go kopana ga lefatshe (globalisation) jaaka kgolagano e e goletseng ya diikonomi, dithekenoloji le ditso tsa lefatshe. Gatelela gore ga se ya simologa ka 1989 - mme go wa ga setlhopha sa bokomonisi go ne ga tlosa kgoreletsi e kgolo mme ga bulela dinaga tsa setlhopha sa Botlhaba mo mmarakeng wa lefatshe. Ntsha melemo (kgolo, puisano) le dikomelo (go se lekalekane, tatlhegelo ya taolo ya selegae), o baakanyetsa barutwana kganetsano e e lekaneng.
Go wa ga setlhopha sa Soviet go ne ga fetola dipolotiki tsa dingwaga tsa bofelo tsa tlhaolele.
Puso ya tlhaolele e ne e le nako e telele e ikadila go gatelela batho jaaka tshireletso kgatlhanong le rooi gevaar ('kotsi e khibidu') ya bokomonisi. Fa Ntwa e e Tsididi e ntse e fela, tokololo e ya latlhegelwa ke bontsi jwa maatla a yona, mme kgatelelo ya go batla dipuisano ya gola. Ka 2 Tlhakola 1990 F. W. de Klerk o ne a tlosa kiletso mo ANC, PAC le SACP, mme ka 11 Tlhakola 1990 Nelson Mandela o ne a gololwa.
- Soviet Union e ne e le motshegetsi wa botlhokwa wa ANC le SACP.
- Go wa ga yona go ne ga fokotsa tshegetso ya ANC ya kwa ntle mme gape ga tlosa poifo ya Bophirima ya 'go tsholwa ke bokomonisi' mo Aforika Borwa.
- Boradihisitori ba bantsi ba bona bokhutlo jwa Ntwa e e Tsididi jaaka lebaka le lengwe le le neng la thusa go dira gore tumalano e e buisantsweng e kgonege.
Speaker notes
Tlelase e e dira gore setlhogo sa hisitori ya lefatshe se nne sa selegae - se botlhokwa mo SAHO le mo CAPS, e e golaganyang bokhutlo jwa Ntwa e e Tsididi le phetogo ya Aforika Borwa. Dira polelo ya sesuptsana ka kelotlhoko: bokhutlo jwa Ntwa e e Tsididi e ne e le LENGWE la mabaka a mantsi (mmogo le ntwa ya ka fa gare, dikgapeletso le kgatelelo ya ikonomi) a a neng a bopa dipuisano. Tila go bua thata ka jaaka lebaka le le lengwe fela. [SME] Nonofo ya kgolagano ya sesuptsana magareng ga bokhutlo jwa Ntwa e e Tsididi le go tlosiwa ga dikiletso ka 1990 e ganetsanwa magareng ga boradihisitori - e tlhagise gore SME e lekanyetse mafoko go ya boteng jwa tlhatlhobo.
Boradihisitori ba a ganetsana ka se se neng se le botlhokwa go feta - tshekatsheko e e nonofileng e kala tsoo pedi.
Speaker notes
Supa mokgwa wa go akanya ka dihisitoriografi: ga go a tlwaelega go nna le lebaka le le lengwe fela. Rotloetsa barutwana go kopanya - boradihisitori ba bantsi ba kopanya tsoo pedi, ba bona kgatelelo ya kwa ntle LE bokoa jwa ka fa gare. Katlholo e e lekaneng, e e kadilweng ka bosupi ke sona tota se se duelwang ke rubrike ya tlhamo ya FET. Botsa barutwana gore ke pono efe e ba e bonang e kgodisa go feta le ka ntlha yang.
Ditiragalo tsa 1989-1991 di ne tsa fetola dipolotiki, ikonomi le botshelo jwa letsatsi le letsatsi mo lefatsheng lotlhe.
Bokhutlo jwa Ntwa e e Tsididi bo ne jwa tswala kgaolo e e kaelang ya lekgolo la dingwaga la bo-20. Bo ne jwa fedisa kemelano ya nuklea magareng ga maatlakgolo, jwa bulela dinaga tsa bogologolo tsa bokomonisi mo temokerasing le mebarakeng, mme jwa akofisa go kopana ga lefatshe (globalisation) - fela ga bo a ka jwa tlisa kagiso e e nnelang ruri e bontsi bo neng bo e solofetse.
- Dikgotlhang tse dintšha di ne tsa tlhagelela, go akaretsa dintwa tsa ditso kwa Yugoslavia ya bogologolo.
- United States e ne ya nna naga e e laolang lefatshe, bonnye sebaka se se rileng.
- Dikganetsano ka go se lekalekane, bofudugi le boitshupo di sa ntse di bopa lefatshe le le kopaneng la gompieno.
Speaker notes
Tlisa setlhogo go fitlha jaanong ('1989 go ya jaanong' mo setlhogong sa CAPS). 'Tsamaiso e ntšha ya lefatshe' e ne ya nna e e raraaneng e bile e ganetsanwa go feta jaaka bao ba nang le tsholofelo ba ba neng ba bolelela pele. Tlelase e e golagana morago le ditlelase tsa tsamaiso e ntšha ya lefatshe le go kopana ga lefatshe mme e baakanya dipotso tsa go boa go sekaseka. Laletsa barutwana go golaganya dikgang tse le ditiragalo tsa gompieno tse ba di itseng.
Dirisa dipotso tse tsa mokgwa wa CAPS go leka sesuptsana, tshekatsheko ya motswedi le go kwala go go atlhameng.
Kakaretso: Magareng ga 1989 le 1991 setlhopha sa Soviet se ne sa wa - se kgweediwa ke bokoa jwa ikonomi, diphetogo tsa Gorbachev le diphešoro tsa batho - go fedisa Ntwa e e Tsididi. Sephetho e ne e le lefatshe le le nang le naga e le nngwe fela ya maatlakgolo, le le kopanang, mme, mo Aforika Borwa, karolo ya boemo jo bo fetogang jwa phetogo go ya temokerasing.
Q. Tlhalosa mabaka a MABEDI gore ke ka ntlha yang Soviet Union e ne ya wa magareng ga 1989 le 1991. (4 marks)
Q. O dirisa Lobota lwa Berlin jaaka sekai, tlhalosa gore ke ka ntlha yang 1989 e bonwa e le nako ya phetogo mo hisitoring ya lefatshe. (6 marks)
Q. 'Bokhutlo jwa Ntwa e e Tsididi bo ne jwa thusa go dira gore tumalano e e buisantsweng mo Aforika Borwa e kgonege.' A o a dumela? Tshegetsa karabo ya gago ka bosupi. (10 marks)
Speaker notes
Dirisa dipotso tse tharo mo tirong ya go kwala kgotsa mo puisanong; dikabo tsa maraka di supa mekgwa ya karabo e khutshwane, ya temana le ya go kwala go go atlhameng ya CAPS. Q3 e bulegile ka boomo gore barutwana ba kgone go ganetsa ka ntlha nngwe le nngwe, fela fa ba dirisa bosupi - duela katlholo e e lekaneng go na le karabo e e beilweng ya 'nnete'. Konela ka go golaganya le karolo e e latelang ya tiro le go phetogo ya Aforika Borwa e e ithutwang gongwe mo kharikhulamong.
- Grade
- Grade 12
- Subject
- History
- CAPS topic
- The end of the Cold War and a new world order
- Resource type
- Presentation