Ka moo lefase la dikokwane tše pedi la 1989 le ilego la fetogela go putlameng ga Soviet Union ka 1991 - le go mengwageng ya lefase le le kopanego, le le nago le mmušo o tee o maatla.
Speaker notes
Thoma ka go gopotša seo baithuti ba šetšego ba se tseba ka Ntwa e Tonya go tšwa go Hlogo ya 3: phadišano ya mengwaga e mentši magareng ga Bodikela bja bokapitale (bo etilwego ke USA) le Bohlabela bja bokomonisi (bo etilwego ke USSR), e lwelwego ka dintwa tša boemedi, phadišano ya dibetša le maikutlo a dipolotiki go e na le ntwa ya go lebana. Bontšha dipotšišo tše pedi tše kgolo tša hlogo ye: (1) Ke ka lebaka la eng sehlopha sa Soviet se ile sa putlama ka lebelo magareng ga 1989 le 1991? (2) Ke tshepedišo efe ya lefase e ilego ya se tšeela legato?
Mengwaga ya go feta masome a mane, mebušo e mebedi e maatla e ile ya arola lefase ka dihlopha tša baphadišani.
Ka morago ga 1945 lefase le be le le la dikokwane tše pedi (bipolar): United States e etile pele Bodikela bja bokapitale le bja temokrasi ka NATO, mola Soviet Union e etile pele Bohlabela bja bokomonisi ka Warsaw Pact. Yuropa e be e aroganwe ke seo Churchill a se biditšego Iron Curtain (Sešireletšo sa Tshipi), se se swantšhwago ke Leboto la Berlin (le agilwe ka 1961).
- Phadišano e bile ka sebopego sa phadišano ya dibetša, phadišano ya sebaka le dintwa tša boemedi (Korea, Vietnam, Angola).
- Dihlopha ka bobedi di be di nyaka balekane go ralala Afrika, Asia le Latin America.
- Tšhošetšo ya ntwa ya nyutlelie e dirile gore thulano ya go lebana magareng ga mebušo e maatla e be kotsi kudu - ka fao e bile ntwa e 'tonyago'.
Speaker notes
Tiišetša mantšu ao baithuti ba tlago go a hloka: dikokwane tše pedi (bipolar), mmušo o maatla (superpower), NATO, Warsaw Pact, Iron Curtain, ntwa ya boemedi. Gatelela gore mengwageng ya bo-1980 karoganyo ye e be e bonala e sa fele - mo e nyakilego go ba gore ga go motho yo a bego a bonela e sa le pele gore e tla fela ka gare ga mengwaga e lesome. Se se dira gore lebelo la go putlama ka 1989-1991 e be sešupo se segolo sa hlogo ye.
Ka bogare bja mengwaga ya bo-1980 bofokodi bjo bogolo bja sebopego bo be bo hlomilwe ka gare ga USSR.
Ekonomi e sa golego
Peakanyo ya bogare e be e sa kgone go lekana le maemo a bophelo a Bodikela; go be go na le tlhaelelo ya dithoto le boitlhamelo bjo bonnyane.
Ditshenyagalelo tša mmušogolo
Phadišano ya dibetša le ntwa ya theko e godimo kua Afghanistan (1979-1989) di ile tša fediša tekanyetšo ya Soviet.
Go lahlegelwa ke tumelo
Bomenetša le go thibela tshedimošo di ile tša fokotša tumelo ya setšhaba go bokomonisi go ralala USSR le Yuropa Bohlabela.
Speaker notes
Hlatholla tše bjalo ka mabaka a nako e telele (a sebopego), ao a swanetšego go fapanywa le sehlohleletši sa nako e kopana sa diphetogo tša Gorbachev seleteng se se latelago. Tshekatsheko e maatla ya FET e aroganya mabaka a motheo le dihlohleletši tša ka pela. Kgopela baithuti go naganišiša: na phetogo e nnoši e ka be e phološitše tshepedišo, goba mathata a a be a šetše a bolaya?
Diphetogo tšeo di bego di reretšwe go phološa Soviet Union di feleletše di akgofiša go putlama ga yona.
Mikhail Gorbachev e bile Mongwaledi-Kakaretšo wa Mokgatlo wa Bokomonisi ka Matšhe 1985. Go mpshafatša tshepedišo e palelwago, o ile a thoma diphetogo tše pedi: glasnost ('go bulega' - polelo ya bolokologi le go sekaseka mo gontši) le perestroika ('go aga leswa' - diphetogo tša mmaraka tše di lekanyeditšwego).
- Glasnost e ile ya dumelela batho go bolela dingongorego tšeo mmušo o bego o di homoditše ka nako e telele.
- Perestroika e ile ya lokolla taolo ya bogare eupša ya šitiša ekonomi go feta.
- Gorbachev o ile a fetša le Thuto ya Brezhnev (Brezhnev Doctrine), a bontšha gore USSR e ka se sa diriša kgapeletšo go thekga mebušo ya bokomonisi ya Yuropa Bohlabela.
Speaker notes
Ntlha ye bohlokwa ya tshekatsheko: Gorbachev o be a ikemišeditše go FETOŠA bokomonisi, e sego go bo fetša. Ka go dumelela go sekaseka (glasnost) le go tlogela Thuto ya Brezhnev, o ile a tloša poifo le kgapeletšo tšeo di bego di swaraganya sehlopha. Se ke mohlala o mobotse wa ditlamorago tšeo di sa reretšwego - o na le mohola go ngwala taodišo ka mabaka.
Ge Moscow e sa tsene gare, mebušo ya bokomonisi e ile ya wa e tee ka morago ga e nngwe.
Ka 1989 lešokolodi la diphetogompušo tše bontši tša khutšo le ile la aparela Yuropa Bohlabela. Poland e ile ya swara dikgetho tše di lokologilego seripa tšeo di ilego tša thopša ke Solidarity; Hungary e ile ya bula mollwane wa yona; gomme ka 9 Nofemola 1989 Leboto la Berlin le ile la wa, mafelo a yona a taolo a apešwa ke mašaba.
- 'Velvet Revolution' ya khutšo ya Czechoslovakia e ile ya fetša pušo ya bokomonisi.
- Kua Romania mmušiši Nicolae Ceausescu o ile a phušolwa gomme a bolawa.
- Diswantšho tša batho ba tlwaelegilego ba thuba Leboto la Berlin di ile tša ba sešupo sa bofelo bja Ntwa e Tonya.
Speaker notes
Gatelela boikarabelo bja batho: tše e be e le diphetogompušo tša khutšo, tše di šetšwego ke batho, e sego ditiragalo tše di laolwago go tšwa godimo. Ela hloko tirišo ya domino - ge Moscow e feditše go bontšha gore e ka se romele dithanka (bjalo ka ge e dirile kua Hungary 1956 le Czechoslovakia 1968), go putlama go gongwe le go gongwe go ile gwa hlohleletša go go latelago. Go wa ga Leboto ka 9 Nofemola 1989 ke letšatšikgwedi le tee leo le ka bago le tšwelela potšišong ye e theilwego godimo ga methopo. [SME] Netefatša gore o nyaka go akaretša ntlha ya go bolawa ga Ceausescu go klase ye; e sware ka tlhokomelo.
- June 1989 Solidarity e thopa dikgetho tše di lokologilego seripa kua Poland
- 9 Nov 1989 Leboto la Berlin le a wa
- Dec 1989 Diphetogompušo go ralala Yuropa Bohlabela; Kopano ya Malta
- Oct 1990 Jeremane e a kopanywa gape
- July 1991 Warsaw Pact e a phatlalatšwa
- Aug 1991 Phušollo ya maatla kgahlanong le Gorbachev e a palelwa
- 26 Dec 1991 Soviet Union e phatlalatšwa ka semmušo
Speaker notes
Diriša seleteng se go kopanya tatelano pele o sekaseka ditlamorago. Šupa lebelo le le akgofago: diphetogo go tloga 1985, diphetogompušo ka 1989, gomme USSR ka boyona e feletše mafelelong a 1991 - mengwaga e selela fela. Baithuti ba swanetše go kgona go bea bonyane Leboto (1989) le phatlalatšo ya USSR (1991) ka nepagalo.
Ge mmušogolo wa ka ntle o wa, USSR ka boyona e ile ya arogana ka dinaga tše lesome le tlhano tše di ikemetšego.
Glasnost e be e tsošitše le bosetšhaba ka gare ga USSR. Dinaga tša Baltic (Lithuania, Latvia, Estonia) le tše dingwe di ile tša nyaka boipušo. Ka Agostose 1991 bakomonisi ba maatla ba ile ba dira phušollo kgahlanong le Gorbachev; e ile ya putlama ka gare ga matšatši, ya senyega kudu ge mašaba le Boris Yeltsin ba e ganetša.
- Phušollo e paletšego e ile ya thuba maatla a Mokgatlo wa Bokomonisi le a Gorbachev.
- E tee ka e tee direpabliki tša Soviet di ile tša ikgethollela boipušo.
- Ka 26 Disemere 1991 USSR e ile ya phatlalatšwa ka semmušo gomme Gorbachev a itokolla mošomong; Ntwa e Tonya e be e fedile.
Speaker notes
Bontšha phapano magareng ga go putlama ga sehlopha sa ka ntle (Yuropa Bohlabela, 1989) le go phatlalala ga USSR ka boyona (1991). Bosetšhaba bjo bo lokolotšwego ke glasnost e bile bja bohlokwa ka gare ga kopano. Go rota ga Yeltsin le go wa ga Gorbachev di šupa phetišo ya maatla go Russia e mpsha. Gatelela gore se ga se fediše mmušo fela eupša mmušo o maatla le morero ka moka wa maikutlo a dipolotiki.
Ge USSR e sepetše, United States e ile ya ema bjalo ka mmušo o nnoši o maatla wa lefase - 'motsotso wa kokwana e tee' (unipolar).
Tshepedišo e mpsha ya lefase... e lokologile go feta tšhošetšong ya sešabišo, e tiile go feta phegelelong ya toka, gomme e bolokegile go feta tebelelong ya khutšo. Mopresidente wa US George H. W. Bush, polelo go Congress, 11 Setemere 1990
Baetapele ba ile ba bolela ka tshepedišo e mpsha ya lefase yeo go yona ditšhaba di bego di tla šomišana ka United Nations go e na le go arogana ka dihlopha tša manaba. Banagani ba bangwe ba ile ba bolela le phenyo ya temokrasi ya bolokologi le mebaraka e lokologilego bjalo ka mohlala wa bokamoso.
- USA e bile maatla a a laolago a sešole, a ekonomi le a setšo.
- Ditiišetšo tša kgale di ile tša nyamelela gomme dithulano tše dimpsha (tša merafe, tša dileifa) tša tšwelela.
- Bagatšolodi ba ile ba ngangišana gore 'tshepedišo e mpsha' e hlokometše kudu dikgahlego tša Bodikela.
Speaker notes
Tsebiša kgopolo ya lefase la kokwana e tee (unipolar) le ngangišano ka yona. Temana ya Bush ke mothopo wa mmakgonthe wa motheo o nago le mohola go potšišo e theilwego godimo ga methopo. Bolela ka kgopolo ya Francis Fukuyama ya 'bofelo bja histori' bjalo ka pono ya kholofelo, gomme o e bapetše le ba go se holofele bao ba bonetšego go se tsepame mo gompsha (ka mohlala dintwa tša Yugoslavia tša bo-1990). Hlohleletša baithuti go kala ditlhathollo tše di phadišanago. [SME] Netefatša mantšu/letšatšikgwedi le nepagetšego la temana ya Bush go ya ka kwadišo ya motheo pele ga tšweletšo.
Bofelo bja Ntwa e Tonya bo ile bja akgofiša kopano ya ekonomi le setšo sa lefase.
Tša ekonomi
Kgwebo e lokologilego kudu, dikhamphani tša ditšhabatšhaba le mekgatlo bjalo ka WTO di ile tša tlema diekonomi tša ditšhaba mmogo.
Tša theknolotši
Inthanete, boraditaba bja sathelaete le kgokagano ya theko e tlase di ile tša fokotša ditsela mo e nyakilego go ba bošegong bo tee.
Tša setšo
Dikgopolo, dibrenti le setšo se se tumilego di ile tša phatlalala lefaseng ka bophara, tša tsoša dingangišano ka boitsebišo le go se lekalekane.
Speaker notes
Hlaloša kopano ya lefase (globalisation) bjalo ka kgokagano e golago ya diekonomi, ditheknolotši le ditšo tša lefase. Gatelela gore ga se ya thoma ka 1989 - eupša go putlama ga sehlopha sa bokomonisi go ile gwa tloša tšhitišo e kgolo gomme gwa bulela dinaga tša peleng tša sehlopha sa Bohlabela go mmaraka wa lefase. Ntšha mehola ka bobedi (kgolo, kgokagano) le dikgatšollo (go se lekalekane, go lahlegelwa ke taolo ya selegae), o lokišetša baithuti ngangišano e leka-lekanego.
Go putlama ga sehlopha sa Soviet go ile gwa bopa lefsa dipolotiki tša mengwaga ya mafelelo ya kgethologanyo.
Mmušo wa kgethologanyo o be o dutše o lokafatša kgatelelo bjalo ka tšhireletšo kgahlanong le rooi gevaar ('kotsi e khwibidu') ya bokomonisi. Ge Ntwa e Tonya e fela, ngangišano ye e ile ya lahlegelwa ke maatla a yona a mantši, gomme kgatelelo ya dipoledišano ya gola. Ka 2 Feberwari 1990 F. W. de Klerk o ile a tloša thibelo go ANC, PAC le SACP, gomme ka 11 Feberwari 1990 Nelson Mandela o ile a lokollwa.
- Soviet Union e be e le mothekgi wa bohlokwa wa ANC le SACP.
- Go putlama ga yona go ile gwa fokodiša thekgo ya ka ntle ya ANC eupša gwa tloša le poifo ya Bodikela ya 'go thopša ke bokomonisi' Afrika Borwa.
- Baditšhi ba bantši ba bona bofelo bja Ntwa e Tonya bjalo ka lebaka le tee leo le ilego la thuša go dira gore tharollo ya dipoledišano e kgonege.
Speaker notes
Selete se se dira gore hlogo ya histori ya lefase e be ya selegae - ye bohlokwa go SAHO le go CAPS, yeo e kgokaganyago bofelo bja Ntwa e Tonya le phetogo ya Afrika Borwa. Dira kgopelo ya sebaki ka kelohloko: bofelo bja Ntwa e Tonya e be e le le TEE la mabaka a mmalwa (gotee le kganetšo ya ka gare, dikotlo le kgatelelo ya ekonomi) ao a bopilego dipoledišano. Phema go le fetiša bjalo ka lebaka le tee. [SME] Maatla a kgokagano ya sebaki magareng ga bofelo bja Ntwa e Tonya le go tlošwa ga dithibelo ka 1990 go a ngangišanwa magareng ga baditšhi - šupetša SME go beakanya mantšu bakeng sa nepagalo ya tlhahlobo.
Baditšhi ga ba dumelelane ka seo se bego se le bohlokwa kudu - tshekatsheko e maatla e kala ka bobedi.
Speaker notes
Bontšha go nagana ga histori: ga go fo ba le lebaka le tee. Hlohleletša baithuti go kopanya - baditšhi ba bantši ba kopanya ka bobedi, ba bona kgatelelo ya ka ntle LE bofokodi bja ka gare. Kahlolo ye ya go lekalekana, e kalago bohlatse, ke yona seo rubric ya taodišo ya FET e se putsago. Botšiša baithuti gore ke pono efe yeo ba e kgodišegago kudu le gore ke ka lebaka la eng.
Ditiragalo tša 1989-1991 di ile tša bopa lefsa dipolotiki, ekonomi le bophelo bja letšatši le letšatši go ralala lefase.
Bofelo bja Ntwa e Tonya bo ile bja tswalela kgaolo e bohlokwa ya lekgolo la mengwaga la masome a mabedi. Bo ile bja fetša kemišano ya nyutlelie magareng ga mebušo e maatla, bja bulela dinaga tša peleng tša bokomonisi go temokrasi le mebaraka, gomme bja akgofiša kopano ya lefase (globalisation) - eupša ga se bja tliša khutšo ya go ya go ile yeo ba bantši ba bego ba e holofetše.
- Dithulano tše dimpsha di ile tša tšwelela, go akaretša dintwa tša merafe kua Yugoslavia ya peleng.
- United States e ile ya ba maatla a a laolago a lefase, bonyane ka nakwana.
- Dingangišano ka go se lekalekane, bofaladi le boitsebišo di sa dutše di bopa lefase la lehono le le kopanego.
Speaker notes
Tliša hlogo go fihla lehono ('1989 go fihla lehono' hlogong ya CAPS). 'Tshepedišo e mpsha ya lefase' e ile ya ipontšha e raragane le go ngangišanwa go feta kamoo ba kholofelo ba mathomo ba bego ba bonetše. Selete se se kgokaganya morago go dislete tša tshepedišo e mpsha ya lefase le kopano ya lefase gomme se hloma dipotšišo tša tekolo. Laletša baithuti go kgokaganya merero ye le ditiragalo tša bjale tšeo ba di tsebago.
Šomiša dipotšišo tše tša mokgwa wa CAPS go leka mabaka, tshekatsheko ya methopo le go ngwala mo go katološitšwego.
Kakaretšo: Magareng ga 1989 le 1991 sehlopha sa Soviet se ile sa putlama - se šetšwe ke bofokodi bja ekonomi, diphetogo tša Gorbachev le diphetogompušo tša setšhaba - se fetša Ntwa e Tonya. Sephetho e bile lefase le le nago le mmušo o tee o maatla, le le kopanago, gomme, kua Afrika Borwa, karolo ya seemo se se fetogago sa phetogo go ya go temokrasi.
Q. Hlaloša mabaka a MABEDI ao Soviet Union e ilego ya putlama magareng ga 1989 le 1991. (4 marks)
Q. O šomiša Leboto la Berlin bjalo ka mohlala, hlaloša lebaka leo 1989 e bonwago bjalo ka ntlha ya phetogo histori ya lefase. (6 marks)
Q. 'Bofelo bja Ntwa e Tonya bo ile bja thuša go dira gore tharollo ya dipoledišano Afrika Borwa e kgonege.' Na o a dumela? Thekga karabo ya gago ka bohlatse. (10 marks)
Speaker notes
Šomiša dipotšišo tše tharo bakeng sa mošomo wa go ngwala goba poledišano; kabo ya maswao e swantšha mekgwa ya CAPS ya karabo e kopana, temana le go ngwala mo go katološitšwego. Q3 ke ka boomo e butšwe gore baithuti ba kgone go ngangišana ka mahlakore ka bobedi, ge fela ba šomiša bohlatse - putsa kahlolo e lekalekanego go feta karabo e tsepamego e 'nepagetšego'. Tswalela ka go kgokaganya go karolo e latelago ya mošomo le go phetogo ya Afrika Borwa ka boyona yeo e ithutwago felo go gongwe ka gare ga lenaneothuto.
- Grade
- Grade 12
- Subject
- History
- CAPS topic
- The end of the Cold War and a new world order
- Resource type
- Presentation