Boipelaetso ba Setjhaba, 1970s-1980s
Kamoo boipelaetso ba ka hare ho naha bo ileng ba tsosolosa bahanyetsi ba apartheid - ho tloha ho Black Consciousness le Soweto ho isa ho UDF le maemo a tshohanyetso.
Speaker notes
Hlalosa moralo wa yuniti ena. Ka bo-1960 ho thibelwa ha ANC le PAC, Nyewe ya Rivonia le dikahlolo tse telele tsa tjhankane di ile tsa siya boipelaetso ba ka hare ho naha bo fokola. Thuto ena e latela hore, ho tloha mafelong a bo-1960 ho ya pele, leqhubu le letjha la boipelaetso le ile la hahwa botjha ho tloha ka hare ho naha: pele ho tla mehopolo (Black Consciousness), ho latele merusu ya batjha (1976), basebetsi ba hlophisitsweng (mekgatlo ya basebetsi), qetellong ha eba le kopano e phatlaletseng (UDF) eo mmuso o ileng wa leka ho e hlwatlhela ka puso ya maemo a tshohanyetso. Kopa baithuti hore ba dule ba botsa: ke mang ya hanang, jwang, mme mmuso o arabela jwang?
'Lesome la khutso' le pheletso ya lona
Ka mafelong a bo-1960 apartheid e ne e bonahala e tsitsitse - empa boipelaetso bo ne bo iphumantse hape ka setu.
Ka mora Sharpeville (1960) mmuso o ile wa thibela ANC le PAC, wa kwalla baetapele ba jwalo ka Nelson Mandela tjhankaneng, mme wa qobella mekgatlo ya tokoloho ho ya kwana ho naha le ka tlasa lefatshe. Boipelaetso ba pontsheng ba bongata ka hare ho naha bo ile ba hatakelwa, mme bo-1960 ka nako tse ding bo bitswa 'lesome la khutso'.
- Melao e hatellang e ne e dumella ho tshwarwa ntle le nyewe le ho thibela baitseki.
- Moruo o ne o hola, empa Maafrika a ne a ntse a kgeswa matleng a dipolotiki.
- Boipelaetso bo botjha bo ne bo tla hola ho tswa ho baithuti, basebetsi le ditjhaba ho fapana le mekga e thibetsweng.
Speaker notes
Theha tswellopele le phetoho. Baithuti ba se ba kopane le Sharpeville le ho retelehela ntweng ya dibetsa yunithing e fetileng. Hatisa hore tsosoloso ya bo-1970 boholo e ne e le pale ya mekgatlo e metjha e sebetsang ka molao kapa e batlang e le ka molao ka hare ho Afrika Borwa, hobane mekgatlo e neng e le teng e ne e thibetswe. Sena se hlalosa hore ke hobaneng Black Consciousness le mekgatlo e ikemetseng ya basebetsi e ne e le bohlokwa hakaalo.
Black Consciousness le Steve Biko
'Sebetsa se matla haholo matsohong a mohatelli ke kelello ya mohatellwa.'
Ka lebaka la ho kgathala ke dipolotiki tsa baithuti tse etelletsweng pele ke basweu, baithuti ba batsho ba ile ba ikarola ho theha South African Students' Organisation (SASO) ka 1969, ho na le Steve Biko e le mopresidente wa yona wa pele. Filosofi ya bona, Black Consciousness (BC), e ile ya kgothaletsa Maafrika Borwa a batsho hore a lahle boikutlo ba ho ikutlwa a le tlase, a itlhomphe ka boitsebo ba bona, mme a itokolle kelellong pele a ka itokolla dipolotiking.
- 'Motho e motsho' o ne o hlalositswe ka dipolotiki ho kenyeletsa batho ba Maafrika, Bakhalara le Maindia ba hatelletsweng ke apartheid.
- Black People's Convention (1972) e ile ya jala mehopolo ya BC ditjhabeng ka merero ya boithuso.
- BC e ile ya fa moloko o motjha boitshepo le puo ya ho hanyetsa.
Speaker notes
SASO e thehilwe ka 1968 mme ya qadiswa ka semmuso ka 1969 Turfloop; boloka khatiso ho 1969 e le qaleho. Hlalosa BC e le tokoloho ya kelello: boikgantsho, ho itshetleha le bonngwe hara bahatellwa. Ela hloko ho hlaloswa hape ka dipolotiki ha 'motho e motsho' ho aha boitsebo bo pharaletseng. Etsa papiso le mekgatlo ya pele: BC e ne e sebetsa pontsheng le ka molao qalong, e leng se etsang hore e nabe ka potlako dikhamphaseng, ditleliniking le mananeong a setjhaba.
Merusu ya Soweto
Boipelaetso ba baithuti kgahlanong le Seafrikanse dikolong bo ile ba fetoha merusu e phatlaletseng naheng yohle.
Ka 1974 mmuso o ile wa laela hore Seafrikanse se sebediswe ka ho lekana le Senyesemane e le puo ya ho ruta dikolong tsa batsho. Baithuti, ba bangata ba susumeditsweng ke Black Consciousness, ba ile ba bona sena e le 'puo ya mohatelli'. Ka la 16 Phupjane 1976 dikete tsa baithuti ba Soweto ba ile ba etsa mokgethe ka khotso; sepolesa sa thunya, mme boipelaetso bo ile ba phatloha ho ba merusu e ileng ya nabela naheng yohle.
- Dipalo tsa semmuso di beha hore ho shwele batho ba 23 ka letsatsi la pele; dikakanyo tsa morao di phahame haholo.
- Setshwantsho sa Hector Pieterson ya shwang se ile sa etsa dihlooho tsa ditaba lefatsheng lohle.
- Dikete tsa batjha ba ile ba baleha ho ya kwana mme ba ikopanya le mekgatlo ya tokoloho.
Speaker notes
Sebetsana le dikgoka ka boikarabelo: tsepamisa maikutlo sepheong sa khotso sa baithuti le matla a fetelletseng a sebedisitsweng. Palo ya bafu ea phehisanwa - qolla 23 ya semmuso ya letsatsi la pele ha o ntse o ela hloko dikakanyo tse phahameng tsa bo-rahistori, mme o qobe palo e le nngwe ya 'ho qetela'. Hatisa ditlamorao: nyatso ya matjhaba, keketseho ya ba ikopanyang le ANC le PAC kwana, le ho fihla ha batjha e le lebotho le bohlokwa ntweng. Hokahanya morao ho Bantu Education ho tswa yunithing ya Grade 9.
Lefu la Biko le dithibelo tsa 1977
Mmuso o ile wa leka ho bolaya mohopolo ka ho thibela mekgatlo ya wona.
Steve Biko o ile a tshwarwa mme a hlokahalla tlasa taolo ya sepolesa ka la 12 Loetse 1977 ka lebaka la dikotsi tseo a ileng a di fumana nakong ya dipotso. Lefu la hae le ile la baka pherekano ya matjhaba. Ka la 19 Mphalane 1977 mmuso o ile wa thibela hoo e ka bang mekgatlo e 18 ya Black Consciousness le e amanang le yona, ho kenyeletswa SASO le Black People's Convention, mme wa kwala dikoranta tse neng di tlaleha ka mokgatlo ona.
- Biko o ile a fetoha letshwao la lefatshe lohle la boipelaetso le la sehloho sa apartheid.
- Ho thibela mekgatlo ha ho a ka ha timetsa mehopolo eo e neng e e jadile.
- Baitseki ba bangata ba ile ba boela ba ikopanya ka mekgatlo ya basebetsi, dikereke le mekgatlo ya setjhaba.
Speaker notes
Patlisiso ka lefu la Biko e ile ya fumana hore ha ho motho ya nang le molato, e leng se ileng sa fetoha bopaki ba boinaho ba apartheid; o ka bua ka sena ha o ntse o boloka dintlha di loketse dilemo. Ntlha ya bohlokwa ya tlhahlobo: kgatello e ne e ka thibela mekgatlo mme e bolaya baetapele, empa Black Consciousness e ne e se e fetotse tsela eo moloko o neng o nahana ka yona, mme batho bao ba ile ba tsamaisa ntwa dibopehong tse ntjha. Sena se hokahanya hantle le ho phahama ha mekgatlo ya basebetsi.
Matla a basebetsi ba hlophisitsweng
Ditsheketsho le mekgatlo ya basebetsi di ile tsa fetola matla a moruo hore e be kgatello ya dipolotiki.
Ditsheketsho tsa Durban tsa 1973 - basebetsi ba dikete tse ngata ba emisang mosebetsi - di ile tsa bontsha matla a ketso e kopaneng mme tsa hlohleletsa leqhubu le letjha la mekgatlo e ikemetseng ya basebetsi ba batsho. Yona e ile ya hola ho theosa le lesome, ya theha Federation of South African Trade Unions (FOSATU) ka 1979 mme, ka Tshitwe 1985, ya theha Congress of South African Trade Unions (COSATU) e kgolo haholo.
- COSATU e ile ya qadiswa ka la 1 Tshitwe 1985 ha Elijah Barayi e le mopresidente le Jay Naidoo e le mongodi kakaretso.
- Mekgatlo ya basebetsi e ile ya hokahanya ditlhoko tsa moputso le ntwa e pharaletseng kgahlanong le apartheid.
- Ditsheketsho le ho emisa mosebetsi di ile tsa fetoha dibetsa tse matla ka bo-1980.
Speaker notes
Hlalosa hore ke hobaneng mekgatlo ya basebetsi e ne e le bohlokwa: apartheid e ne e itshetleha ka basebetsi ba batsho, kahoo basebetsi ba hlophisitsweng ba ne ba ka utlwisa moruo bohloko mme ba qobelle dipuisano. FOSATU (1979) e ile ya aha moetlo o sa kgethollang o thehilweng lebaleng la mosebetsi; COSATU (1985) e ile ya kopanya setho se seholo haholo mme ya ikamahanya pontsheng le ntwa e pharaletseng ya tokoloho. Hokahanya le mehla ya UDF: mekgatlo ya basebetsi le ya setjhaba e ne e ntse e sebetsa mmoho ho emiseng mosebetsi le boikwatiso.
Palamente ya Dikamore tse Tharo
'Ntlafatso' e ileng ya fa ba bang tokelo ya ho vouta ha e ntse e kgesa bongata.
Ka 1983 mmuso o ile wa kenya molaotheo o motjha o thehang Palamente ya Dikamore tse Tharo e nang le dikamore tse tharo tse arohaneng: e nngwe ya basweu, e nngwe ya Bakhalara le e nngwe ya Maindia - empa ho se na ho emelwa ho hohang ha bongata ba Maafrika. E ne e etseditswe ho arola bahatellwa le ho fa apartheid sefahleho se amohelehang haholoanyane.
- Matla a nnete a ile a dula matsohong a basweu ka tsamaiso e imetsweng.
- Maafrika a ne a lokela ho sebedisa 'ditokelo' feela ka hare ho Bantustan.
- Ho ena le ho arola bahanyetsi, e ile ya ba kopanya boipelaetsong.
Speaker notes
Ena ke sesosa sa bohlokwa sa ho thehwa ha UDF. Etsa ntlha ya tlhahlobo ka ho hlaka: tsamaiso ya Dikamore tse Tharo e ne e le leano la ho reka le ho arola - reka baetapele ba Bakhalara le Maindia, kgesa Maafrika ka Bantustan. Botsa baithuti hore ke hobaneng ho kgesa bongata ho entse hore 'ntlafatso' e be phoso ya dipolotiki. E ile ya fa boipelaetso taba e le nngwe e kopanyang.
United Democratic Front
'UDF unites, apartheid divides.'
Ka la 20 Phato 1983 hoo e ka bang batho ba 10,000 ba ile ba bokana Mitchells Plain, Cape Town, ho qadisa United Democratic Front (UDF). Ba araba pitso ya Moruti Allan Boesak ya ho hanyetsa molaotheo wa Dikamore tse Tharo, baemedi ba tswang mekgatlong e ka bang 565 e ikopanyang - mekgatlo ya setjhaba, ya basebetsi, dikereke, ya baithuti le ya basadi - ba ile ba kopana kopanong e le nngwe e pharaletseng.
- UDF e ile ya itlhahisa pontsheng le maikutlo a Freedom Charter le ANC e neng e le kwana.
- Baetapele ba ne ba kenyeletsa Albertina Sisulu, Archie Gumede le Popo Molefe.
- E ile ya hlophisa boikwatiso, ho emisa mosebetsi le matsholo a bongata naheng yohle.
Speaker notes
UDF ke setsi sa boipelaetso ba ka hare ba bo-1980. Hatisa sebopeho sa yona - kopano ya makgolo a mekgatlo e ikemetseng ho ena le mokga o le mong - se ileng sa etsa hore ho be thata ho mmuso ho e thibela. E ne e sa kgetholle mme e itshetleha ka Freedom Charter, e sebetsa e le molekane wa ka hare wa ANC e neng e le kwana. Ela hloko mabitso a baetapele ho pharalla setshwantsho ho feta batho ba le babeli, ho kenyeletsa baetapele ba basadi ba jwalo ka Albertina Sisulu.
Boipelaetso ba setjhaba, 1969-1986
- 1969 SASO e qadiswa; Black Consciousness e a nabela
- 1973 Ditsheketsho tsa Durban di tsosolosa mekgatlo ya basebetsi
- 1976 Merusu ya Soweto (16 Phupjane)
- 1977 Biko o hlokahalla tlasa taolo; mekgatlo ya BC e thibelwa
- 1983 Molaotheo wa Dikamore tse Tharo; UDF e qadiswa
- 1985-86 COSATU e thehwa; maemo a tshohanyetso naheng yohle
Speaker notes
Sebedisa sena ho kopanya pele o fihla ho dislaete tsa ho qetela tsa tlhahlobo. Kopa baithuti hore ba latele mokgwa: mehopolo (1969), basebetsi (1973), batjha (1976), kgatello (1977), kopano e pharaletseng (1983), thulano le puso ya maemo a tshohanyetso (1985-86). Bontsha hore mokgahlelo o mong le o mong o ile wa aha hodima o fetileng - mokgatlo o ile wa hola o pharalla mme o hlophisiwa hantle le tlasa kgatello e boima.
Maemo a tshohanyetso, 1985-1986
Ha metsana e phahama, mmuso o ile wa busa ka taelo ya maemo a tshohanyetso.
Ka Pherekgong 1985 ANC e neng e le kwana e ile ya kopa batho hore ba etse apartheid 'e se busehe'. Metsana e ile ya phatloha ka boikwatiso ba rente le ba thekiso, boikwatiso ba dikolo, ho emisa mosebetsi le ho thehwa ha dikomiti tsa diterata. Mmuso o ile wa arabela ka maemo a tshohanyetso a karolo ka la 21 Phupjane 1985, le maemo a tshohanyetso naheng yohle ka la 12 Phupjane 1986.
- Dikete di ile tsa tshwarwa ntle le nyewe, ho kenyeletswa baitseki ba bangata ba UDF.
- Sesole se ile sa hapa metsana mme boralitaba bo ile ba thijwa haholo.
- Kgatello e ile ya fokotsa merusu empa e sa kgone ho boela e tsosa botumo ba apartheid.
Speaker notes
Pitso ya 'ho se busehe' e ile ya tswa polelong ya Oliver Tambo ya Pherekgong 1985. Hlalosa maqheka a merusu ya bongata - boikwatiso, ho emisa mosebetsi, dibopeho tse ding tsa metsana - e le boiteko ba ho etsa hore tsamaiso ya apartheid e putlame ho tswa tlase. Ha o se o hlalositse, hlalosa maemo a tshohanyetso e le boiteko ba mmuso ba ho hlwatlhela sena ka ho tshwara, masole le ho thiba boralitaba. Thuto ya tlhahlobo: matla a ne a ka thiba boipelaetso ka nakwana empa a ile a teba kotsi ya botumo e ileng ya sutumelletsa mmuso dipuisanong ka 1990.
Boikwatiso, ho emisa mosebetsi le kgatello ya matjhaba
Boipelaetso bo ile ba kopanya kgatello e tswang ka hare le ka ntle ho naha.
Boikwatiso ba thekiso le rente
Ditjhaba di ile tsa hana ho reka mabenkeleng a basweu kapa ho lefa rente, di utlwisa moruo le dibopeho tsa lehae tsa apartheid bohloko.
Ho emisa mosebetsi le boikwatiso ba dikolo
Basebetsi le baithuti ba ile ba ikhula mosebetsing le tlhahlobong, ba bontsha ho hana apartheid ka bongata.
Kgatello ya matjhaba
Dikotlo, ho tlosa matsete le boikwatiso ba dipapadi le tsa setso di ile tsa arola Afrika Borwa dinaheng tsa kwana.
Speaker notes
Bontsha kamoo kgatello ya ka hare le ya ka ntle di ileng tsa tiisana. Boikwatiso ba thekiso le rente bo ile ba fetola dikgetho tsa letsatsi le letsatsi tsa moruo hore e be dibetsa tsa dipolotiki mme di ne di hokahantswe haufi le UDF le mekgatlo ya basebetsi. Dikotlo tsa matjhaba le boikwatiso ba dipapadi (mohlala, ho kgeswa ho tswa Diolimpiki le ho aroloa ho kirikiti le rugby) di ile tsa phahamisa ditshenyehelo tsa apartheid mme tsa matlafatsa moya ka hare ho naha. Kgothaletsa baithuti ho hlahloba hore ntlha ka nngwe e kentse letsoho hakae - ngangisano ya tlhahlobo ya FET e tlwaelehileng.
Mohopolo o ileng wa phela ho feta dithibelo
Black Consciousness e ile ya bua hore tokoloho e qala kelellong.
The most potent weapon in the hands of the oppressor is the mind of the oppressed. Steve Biko, 1970s
Temoso ya Biko e hlalosa hore ke hobaneng boipelaetso ba bo-1970 le bo-1980 bo ne bo le matla hakaalo. Ha batho ba se ba latotse tumelo ya hore apartheid e ne e le ya tlhaho kapa ya ka ho sa feleng, ha ho taelo ya ho thibela e neng e ka tsosolosa tumelo eo ka botlalo. Boitshepo bo ahilweng ke Black Consciousness bo ile ba fepa merusu ya batjha ya 1976, mekgatlo ya basebetsi, le kopanyo ya bongata ya UDF.
Speaker notes
Sebedisa lengolo lena ho kopanya mehopolo. Ngangisano ya motheo ya yuniti: kgatello e ne e ka thibela mekgatlo, e kwalle le ho bolaya baetapele, empa e ne e ke ke ya fetola kelello ya dipolotiki ya diMillione tsa Maafrika Borwa. Kopa baithuti hore ba hokahanye lengolo lena le bonyane diketsahalo tse pedi tse tswileng thutong (mohlala Soweto 1976 le UDF). Sena se etsetsa mohlala wa serapa se thehilweng ho bopaki seo diesee tsa CAPS di se putsang.
Seo re ithutileng sona - le dipotso tse lokelang ho arajwa
Boipelaetso ba ka hare bo ile ba hahwa botjha ho tloha mehopolong ho ya ketsong ya bongata, mme botumo ba apartheid bo ile ba putlama le ha kgatello e ne e eketseha.
Pakeng tsa mafelong a bo-1960 le bohareng ba bo-1980, boipelaetso bo ile ba tloha ho Black Consciousness ho ya merusung ya 1976, phahamong ya mekgatlo ya basebetsi, le kopanyong ya bongata ya UDF. 'Ntlafatso' ya mmuso ya Dikamore tse Tharo le maemo a tshohanyetso a wona di ile tsa hloleha ho hapa botumo, di beha maemo bakeng sa dipuisano qetellong ya lesome.
Q. Hlalosa kamoo Black Consciousness e ileng ya kenya letsoho tsosolosong ya boipelaetso ka bo-1970. Sebedisa bopaki ho tshehetsa karabo ya hao. (8 marks)
Q. Ke hobaneng United Democratic Front e ile ya fetoha mokgwa o sebetsang hakaalo wa boipelaetso ba ka hare ka bo-1980? (6 marks)
Q. 'Maemo a tshohanyetso a 1985-1986 a matlafaditse apartheid ho ena le ho e fokodisa.' Na o a dumela? Buisana. (10 marks)
Speaker notes
Qetela ka ho hokahanya mekgahlelo e le sesosa le phello. Sebedisa dipotso tse tharo e le mesebetsi e thehilweng mehloding kapa ya ho ngola ho atolositsweng; dikabelo tsa maraka di etsisa mekgwa ya serapa le esee ya CAPS. Potso ya ho qetela e jwaloka esee ka boomo e a phehisanwa - putsa mola o hlakileng wa ngangisano o tshehetswang ke bopaki bo tswang thutong. Bontsha yuniti e latelang: dipuisano, ho tlosa thibelo ho ANC ka 1990, le tsela e yang ho 1994.
- Grade
- Grade 12
- Subject
- History
- CAPS topic
- Civil resistance 1970s-1980s
- Resource type
- Presentation