Ganetšo ya Setšhaba, 1970s-1980s
Kamoo ganetšo ya ka gare e tsošološitšego baganetši ba kgethologanyo (apartheid) - go tloga go Black Consciousness le Soweto go ya go UDF le maemo a tšhoganetšo.
Speaker notes
Hlama yuniti. Ka bo-1960 go thibelwa ga ANC le PAC, Tsheko ya Rivonia le dikgolegelo tše ditelele di tlogetše ganetšo ya ka gare e fokola. Thuto ye e latela kamoo, go tloga mafelelong a bo-1960 go ya pele, lekoša le lefsa la ganetšo le agilego gape go tšwa ka gare ga naga: pele dikgopolo (Black Consciousness), ke moka boruruši bja baswa (1976), bašomi ba ba rulaganego (mekgatlo ya bašomi), gomme mafelelong pele ya bontši (UDF) yeo mmušo o lekilego go e phušola ka pušo ya tšhoganetšo. Kgopela baithuti gore ba tšwele pele ba botšiša: ke mang yo a ganetšago, bjang, gomme mmušo o arabela bjang?
'Ngwaga wa dilo tše di homolago' le bofelo bja wona
Mafelelong a bo-1960 kgethologanyo (apartheid) e be e bonagala e šireletšegile - eupša ganetšo e be e ikgoboketša gape ka setu.
Ka morago ga Sharpeville (1960) mmušo o thibetše ANC le PAC, wa golega baetapele bjalo ka Nelson Mandela, gomme wa raka mekgatlo ya tokologo ka ntle ga naga le ka sephiring. Dipontšho tša bontši tša go bulega ka gare ga naga di ile tša phušolwa, gomme bo-1960 ka nako ye nngwe ba bitšwa 'ngwaga wa dilo tše di homolago'.
- Melao ya kgatelelo e dumeletše go golegwa ntle le tsheko le go thibelwa ga bašomi ba ditokologo.
- Ekonomi e gotše, eupša ma-Afrika a dula a kgethilwe ka ntle ga maatla a dipolitiki.
- Ganetšo e mpsha e be e tla gola go tšwa go baithuti, bašomi le ditšhaba go e na le mekgatlo ye e thibetšwego.
Speaker notes
Beakanya go tšwela pele le phetogo. Baithuti ba šetše ba kopane le Sharpeville le go retologela ntweng ya marumo yunitheng ya pele. Gatelela gore tsošološo ya bo-1970 e be e le kudu kanegelo ya mekgatlo ye mempsha yeo e šomago ka semolao goba ka botletlana-semolao ka gare ga Afrika Borwa, ka gobane mekgatlo ye e beilwego e be e thibetšwe. Se se hlaloša lebaka leo Black Consciousness le mekgatlo ya bašomi ye e ikemetšego e bego e le bohlokwa kudu.
Black Consciousness le Steve Biko
'Sebetša se se maatla kudu diatleng tša mogateledi ke monagano wa mogatelelwa.'
Ba tenegile ka dipolitiki tša baithuti tše di eteletšwego ke bašweu, baithuti ba bantsho ba ile ba ikarola go bopa South African Students' Organisation (SASO) ka 1969, ka Steve Biko e le mopresidente wa yona wa pele. Filosofi ya bona, Black Consciousness (BC), e kgothaditše ma-Afrika Borwa a bantsho go gana maikutlo a go ba ka fase, go ba le boitshepho ka boitsebo bja bona, le go itokolla monaganong pele ba ka itokolla dipolitiking.
- 'Bantsho' e hlalošitšwe ka dipolitiki go akaretša batho ba ma-Afrika, ba Mmala le ba maIndia bao ba gateletšwego ke kgethologanyo (apartheid).
- Black People's Convention (1972) e phatlaladitše dikgopolo tša BC ditšhabeng ka merero ya go ithuša.
- BC e file moloko wo mofsa boitshepho le polelo ya go ganetša.
Speaker notes
SASO e hlomilwe ka 1968 gomme ya tsebagatšwa semmušo ka 1969 kua Turfloop; boloka kgatelelo go 1969 bjalo ka go tsebagatšwa. Hlaloša BC bjalo ka tokologo ya monagano: boitshepho, boithekgo le botee gare ga bagatelelwa. Ela hloko phetošo ya dipolitiki ya 'bantsho' go aga boitsebo bjo bogolo. Bea phapano le mekgatlo ya pele: BC e šomile go bulega le ka semolao pele, seo se lego karolo ya lebaka leo e phatlaletšego ka lebelo dikhamphaseng le dikliniking le mananeong a setšhaba.
Boruruši bja Soweto
Pontšho ya baithuti kgahlanong le Seafrikanse dikolong e ile ya fetoga boruruši bja naga ka bophara.
Ka 1974 mmušo o laetše gore Seafrikanse se šomišwe ka go lekana le Seisemane bjalo ka lebenkele la go ruta dikolong tša bantsho. Baithuti, ba bantši ba huetšwe ke Black Consciousness, ba bone se e le 'polelo ya mogateledi'. Ka 16 June 1976 ba dikete ba baithuti ba Soweto ba ile ba gwanta ka khutšo; maphodisa a ile a thunya, gomme pontšho ya thuthupa ya fetoga boruruši bjo bo phatlaletšego go ralala naga.
- Dipalo tša semmušo di beile bahu go 23 ka letšatši la pele; ditekanyetšo tša ka morago di godimo kudu.
- Seswantšho sa Hector Pieterson yo a hwago se ile sa tsebagala lefaseng ka bophara.
- Baswa ba dikete ba ile ba tšhabela ka ntle ga naga gomme ba tsenela mekgatlo ya tokologo.
Speaker notes
Swara dikgaruru ka boikarabelo: lebiša tlhokomelo maikemišetšong a khutšo a baithuti le maatla a a go feta tekano ao a šomišitšwego. Palo ya bahu e a ganetšwa - tsopola 23 ya semmušo ya letšatši la pele mola o šupa ditekanyetšo tše di godimo tša bo-rahistori, gomme phema palo e tee ya 'mafelelo'. Gatelela ditlamorago: kganetšo ya boditšhabatšhaba, keketšego ya baithwadi go ANC le PAC ka ntle ga naga, le go fihla ga baswa bjalo ka lebelo la bogare la ntwa. Kgokaganya morago le Bantu Education go tšwa yunitheng ya kreiti ya 9.
Lehu la Biko le dithibelo tša 1977
Mmušo o ile wa leka go bolaya kgopolo ka go homotša mekgatlo ya yona.
Steve Biko o ile a golegwa gomme a hwa a le tlhokomelong ya maphodisa ka 12 September 1977 ka baka la dikgobalo tše a di hweditšego nakong ya botlhotlhomišo. Lehu la gagwe le ile la baka pele ya boditšhabatšhaba. Ka 19 October 1977 mmušo o ile wa thibela mekgatlo ye e ka bago 18 ya Black Consciousness le ye e amanago le yona, go akaretša SASO le Black People's Convention, gomme wa tswalela dikuranta tše di begilego ka mokgatlo.
- Biko o ile a fetoga leswao la lefase ka bophara la ganetšo le la sehlogo sa kgethologanyo (apartheid).
- Go thibela mekgatlo ga se gwa senya dikgopolo tše e di phatlaladitšego.
- Bašomedi ba bantši ba ile ba ikgoboketša gape ka mekgatlo ya bašomi, dikereke le mekgatlo ya setšhaba.
Speaker notes
Nyakišišo (inquest) ya lehu la Biko e ile ya hwetša gore ga go na yo a ikarabelago, seo ka bosona se ilego sa fetoga bohlatse bja tshiamololo ya kgethologanyo (apartheid); o ka bolela se mola o boloka dintlha di swanetše mengwaga. Ntlha ye bohlokwa ya tshekatsheko: kgatelelo e ka thibela mekgatlo le go bolaya baetapele, eupša Black Consciousness e be e šetše e fetošitše kamoo moloko o naganago ka gona, gomme batho bao ba tšere ntwa go ya go dibopego tše difsa. Se se kgokaganya gabotse le go rota ga mekgatlo ya bašomi.
Maatla a bašomi ba ba rulaganego
Dikgato tša go emiša mošomo le mekgatlo ya bašomi di ile tša fetošetša maatla a ekonomi go ba kgatelelo ya dipolitiki.
Dikgato tša go emiša mošomo tša Durban tša 1973 - bašomi ba diketekete ba emiša mešomo - di ile tša bontšha maatla a tiro ya setšhotšhotšho gomme tša tsoša lekoša le lefsa la mekgatlo ya bašomi ba bantsho ye e ikemetšego. Ye e ile ya gola nywageng, ya bopa Federation of South African Trade Unions (FOSATU) ka 1979 gomme, ka December 1985, ya bopa Congress of South African Trade Unions (COSATU) ye kgolo kudu.
- COSATU e ile ya tsebagatšwa ka 1 December 1985 ka Elijah Barayi e le mopresidente le Jay Naidoo e le mongwaledi kakaretšo.
- Mekgatlo ya bašomi e ile ya kgokaganya dinyakwa tša meputso le ntwa ye e phethagetšego kgahlanong le kgethologanyo (apartheid).
- Dikgato tša go emiša mošomo le dikgato tša go dula gae di ile tša fetoga dibetša tše maatla ka bo-1980.
Speaker notes
Hlaloša lebaka leo mekgatlo ya bašomi e bego e le bohlokwa: kgethologanyo (apartheid) e be e ithekgile ka bašomi ba bantsho, ka fao bašomi ba ba rulaganego ba be ba ka gobatša ekonomi le go gapeletša dipoledišano. FOSATU (1979) e agile setšo sa go se hlaole merafe, sa lebato la mošomo; COSATU (1985) e kopantše boleloko bjo bogolo kudu gomme ya ikamanya ka go bulega le ntwa ye e phethagetšego ya tokologo. Kgokaganya le mengwaga ya UDF: mekgatlo ya bašomi le ya setšhaba e be e šoma mmogo ka go oketšega ka dikgato tša go dula gae le go se reke.
Palamente ya Tricameral
'Mpshafatšo' ye e filego ba bangwe boto mola e sa akaretše bontši.
Ka 1983 mmušo o ile wa tsebagatša molaotheo o mofsa wo o bopago Palamente ya Tricameral ka diphapoši tše tharo tše di aroganego: e tee ya bašweu, e tee ya ba Mmala le e tee ya maIndia - eupša ga go na kemedi le e tee ya bontši bja ma-Afrika. E be e hlamilwe go arola bagatelelwa le go fa kgethologanyo (apartheid) sefahlego se se amogelegago.
- Maatla a nnete a ile a dula diatleng tša bašweu ka tshepedišo ye e imelago.
- Ma-Afrika a be a swanetše go šomiša 'ditokelo' feela ka gare ga Bantustans.
- Go e na le go arola baganetši, e ile ya ba kopanya ka pontšho ya ganetšo.
Speaker notes
Ye ke lebaka le legolo la go hlongwa ga UDF. Dira ntlha ya tshekatsheko ka go kwešišega: tshepedišo ya Tricameral e be e le leano la go reka le go arola - reka baetapele ba ba Mmala le maIndia, arola ma-Afrika ka Bantustans. Botšiša baithuti gore ke ka baka la eng go sa akaretše bontši go dirile 'mpshafatšo' phošo ya dipolitiki. E file ganetšo pelaelo e tee ye e kopanyago.
United Democratic Front
'UDF e a kopanya, kgethologanyo e a arola.'
Ka 20 August 1983 batho ba ka bago 10,000 ba ile ba bokana kua Mitchells Plain, Cape Town, go tsebagatša United Democratic Front (UDF). Ba araba pitšo ya Moruti Allan Boesak ya go ganetša molaotheo wa Tricameral, baemedi go tšwa mekgatlong ye e ka bago 565 ye e amanago - dicivic, mekgatlo ya bašomi, dikereke, dihlopha tša baithuti le tša basadi - ba ile ba tsenela mokoko wo motee wo mogolo.
- UDF e ile ya ikamanya ka go bulega le maikemišetšo a Freedom Charter le ANC ye e bego e le ka ntle ga naga.
- Baetapele ba akaretša Albertina Sisulu, Archie Gumede le Popo Molefe.
- E ile ya hlophiša dikgato tša go se reke, tša go dula gae le dikhamphaene tša bontši go ralala naga.
Speaker notes
UDF ke bogare bja ganetšo ya ka gare ya bo-1980. Gatelela sebopego sa yona - pele ya makgotla a makgolo a a ikemetšego go e na le mokgatlo o motee - seo se dirilego gore go be thata gore mmušo o e thibele. E be e sa hlaole merafe gomme e ithekgile ka Freedom Charter, ka nnete e šoma bjalo ka molekane wa ka gare wa ANC ye e bego e le ka ntle ga naga. Ela hloko maina a boetapele go katološa seswantšho go feta batho ba tee goba ba babedi, go akaretša baetapele ba basadi bjalo ka Albertina Sisulu.
Ganetšo ya setšhaba, 1969-1986
- 1969 SASO e tsebagatšwa; Black Consciousness e a phatlala
- 1973 Dikgato tša Durban di tsošološa mekgatlo ya bašomi
- 1976 Boruruši bja Soweto (16 June)
- 1977 Biko o hwela tlhokomelong; mekgatlo ya BC e a thibelwa
- 1983 Molaotheo wa Tricameral; UDF e tsebagatšwa
- 1985-86 COSATU e bopiwa; maemo a tšhoganetšo a naga ka bophara
Speaker notes
Šomiša se go tiišetša pele ga dislaete tša mafelelo tša tshekatsheko. Kgopela baithuti go latela paterone: dikgopolo (1969), bašomi (1973), baswa (1976), kgatelelo (1977), pele ya bontši (1983), thulano le pušo ya tšhoganetšo (1985-86). Šupa gore kgato ye nngwe le ye nngwe e agile godimo ga ye e fetilego - mokgatlo o godile go ba wo mo bophara le wo o rulaganego gakaone le ka fase ga kgatelelo ye kgolo.
Maemo a tšhoganetšo, 1985-1986
Ge ditownship di ruruša, mmušo o ile wa buša ka molao wa tšhoganetšo.
Ka January 1985 ANC ye e bego e le ka ntle ga naga e ile ya bitša batho go dira gore kgethologanyo (apartheid) e 'se laolege'. Ditownship di ile tša thuthupa ka dikgato tša go se lefe rente le go se reke, dikgato tša go se ye sekolong, dikgato tša go dula gae le go hlongwa ga dikomiti tša mekgotha. Mmušo o ile wa arabela ka maemo a tšhoganetšo a karolwana ka 21 July 1985, le maemo a tšhoganetšo a naga ka bophara ka 12 June 1986.
- Ba diketekete ba ile ba golegwa ntle le tsheko, go akaretša bašomedi ba bantši ba UDF.
- Sešole se ile sa thopa ditownship gomme boraditaba bja thibelwa go bega ka matla.
- Kgatelelo e ile ya fokotša boruruši eupša e ka se ka ya buša tokelo ya kgethologanyo (apartheid).
Speaker notes
Pitšo ya 'go se laolege' e tšwa polelong ya Oliver Tambo ya January 1985. Hlaloša maano a boruruši bja bontši - go se reke, go dula gae, dibopego tše dingwe tša township - bjalo ka maiteko a go dira gore taolo ya kgethologanyo (apartheid) e putlame go tšwa ka fase. Ke moka hlaloša maemo a tšhoganetšo bjalo ka teko ya mmušo ya go phušola se ka dikgolego, mašole le go thibela boraditaba. Ntlha ya tshekatsheko: maatla a ile a kgona go thibela pontšho ka nakwana eupša a oketša mathata a tokelo ao a kgorometšego mmušo go ya dipoledišanong ka 1990.
Go se reke, go dula gae le kgatelelo ya boditšhabatšhaba
Ganetšo e kopantše kgatelelo go tšwa ka gare le ka ntle ga naga.
Go se reke le go se lefe rente
Ditšhaba di ile tša gana go reka mabenkeleng a bašweu goba go lefa rente, tša gobatša ekonomi le dibopego tša selegae tša kgethologanyo (apartheid).
Go dula gae le go se ye sekolong
Bašomi le baithuti ba ile ba tloša mešomo le go tsena ga bona, ba bontšha gore bontši bo gana kgethologanyo (apartheid).
Kgatelelo ya boditšhabatšhaba
Dikotlo, go tloša matseno le dikgato tša go se tsenele dipapadi le setšo di ile tša aroganya Afrika Borwa ka ntle ga naga.
Speaker notes
Bontšha kamoo kgatelelo ya ka gare le ya ka ntle di tiišanego. Go se reke le go se lefe rente go ile gwa fetošetša dikgetho tša tšatši le tšatši tša ekonomi go ba dibetša tša dipolitiki gomme go be go amana kudu le UDF le mekgatlo ya bašomi. Dikotlo tša boditšhabatšhaba le go se tsenele dipapadi (ka mohlala go se tsenele Diolimpiki le go aroganywa ga khrikhethe le rakbi) di ile tša oketša theko ya kgethologanyo (apartheid) gomme tša matlafatša moya ka gare ga naga. Kgothaletša baithuti go ela nkgetho ye nngwe le ye nngwe e tsentšego bokae - ngangišano ya setlwaedi ya tshekatsheko ya FET.
Kgopolo ye e phelilego go feta dithibelo
Black Consciousness e ngangišitše gore tokologo e thoma monaganong.
The most potent weapon in the hands of the oppressor is the mind of the oppressed. Steve Biko, 1970s
Temogo ya Biko e hlaloša lebaka leo ganetšo ya bo-1970 le bo-1980 e bego e le maatla. Ge batho ba gana tumelo ya gore kgethologanyo (apartheid) e tlwaelegile goba e ya go dula go ile, ga go taelo ya thibelo yeo e bego e ka buša tumelo yeo ka botlalo. Boitshepho bjo bo agilwego ke Black Consciousness bo ile bja fepa boruruši bja baswa bja 1976, mekgatlo ya bašomi, le go rulaganya ga bontši ga UDF.
Speaker notes
Šomiša mantšu a a tsopotšwego go kopanya megala. Ngangišano ya motheo ya yuniti: kgatelelo e ka thibela mekgatlo, ya golega le go bolaya baetapele, eupša e ka se ka ya fetoša-boša temogo ya dipolitiki ya batho ba dimilione ba Afrika Borwa. Kgopela baithuti go kgokaganya lentšu le le tsopotšwego le bonyane ditiragalo tše pedi tše di akaretšwago thutong (ka mohlala Soweto 1976 le UDF). Se se bontšha mohuta wa temana ye e theilwego bohlatseng yeo diesei tša CAPS di e putsago.
Se re ithutilego sona - le dipotšišo tša go araba
Ganetšo ya ka gare e agile gape go tloga dikgopolong go ya tirong ya bontši, gomme tokelo ya kgethologanyo (apartheid) ya putlama le ge kgatelelo e be e gola.
Gare ga mafelelo a bo-1960 le bogare bja bo-1980, ganetšo e ile ya sepela go tloga Black Consciousness go ya boruruši bja 1976, go rota ga mekgatlo ya bašomi, le go rulaganya ga bontši ga UDF. 'Mpshafatšo' ya mmušo ya Tricameral le maemo a yona a tšhoganetšo di ile tša palelwa ke go fenya tokelo, tša beakanya lebato la dipoledišano mafelelong a lesome la mengwaga.
Q. Hlaloša kamoo Black Consciousness e tsenetšego tsošološong ya ganetšo ka bo-1970. Šomiša bohlatse go thekga karabo ya gago. (8 marks)
Q. Ke ka baka la eng United Democratic Front e ile ya fetoga mohuta wo o šomago gabotse wa ganetšo ya ka gare ka bo-1980? (6 marks)
Q. 'Maemo a tšhoganetšo a 1985-1986 a matlafaditše kgethologanyo (apartheid) go e na le go e fokotša.' Naa o a dumela? Ahlaahla. (10 marks)
Speaker notes
Phetha ka go kgokaganya dikgato bjalo ka sebaki le seabe. Šomiša dipotšišo tše tharo bjalo ka mešongwana ye e theilwego methopong goba ya go ngwala go feta; dikabo tša maraka di bontšha ditaele tša temana le esei tša CAPS. Potšišo ya mafelelo ya mohuta wa esei ka boomo e a ganegwa - putsa mothaladi wo o kwešišegago wa ngangišano wo o thekgilwego ka bohlatse go tšwa thutong. Šupa yuniti ye e latelago: dipoledišano, go tlošwa ga thibelo ya ANC ka 1990, le tsela ya go ya 1994.
- Grade
- Grade 12
- Subject
- History
- CAPS topic
- Civil resistance 1970s-1980s
- Resource type
- Presentation