Mengwaga ya Nyutlelere le Ntwa e Tonyago
Ka moo sebetsa se sefsa se boifisago le phadisano magareng ga dinaga tse pedi tse maatla di bopilego lefase - gomme tsa fihla go ba Afrika Borwa.
Speaker notes
Thoma ka go botsisa barutwana gore lentsu 'nyutlelere' le ba naganisa eng. Hlalosa dikgopolo tse pedi tse kgolo tsa thuto ye: (1) 'Mengwaga ya Nyutlelere' - lefase ka morago ga ge dibetsa tsa athomo di sebedisitswe la mathomo ka 1945, le (2) 'Ntwa e Tonyago' - phadisano ye telele magareng ga United States le Soviet Union yeo e sa kago ya ba ntwa ya 'go fisa' ya go lebana magareng ga tsona eupsa e bopilego mo e nyakilego go ba karolo yeng le yeng ya lefase, go akaretswa Afrika le Afrika Borwa.
Lefase le lefsa ka morago ga 1945
Ntwa ya Bobedi ya Lefase e feditse ka 1945 - gomme dinaga tse pedi tse maatla di ile tsa sala di eme.
Ge Ntwa ya Bobedi ya Lefase e fela ka 1945, bontsi bja Yuropa bo be bo le marapo. Dinaga tse pedi bjale di be di na le maatla go feta le efe: United States of America (USA) le Union of Soviet Socialist Republics (USSR, goba Soviet Union). Re di bitsa dinaga tse maatla (superpowers).
- Di be di bile bakgomana kgahlanong le Nazi Germany, eupsa di be di sa botane.
- Di be di dumela ka ditsela tse fapanego tsa go laola naga le ekonomi.
- Mekgatlo ye mefsa go swana le United Nations (1945) e lekile go boloka khutso.
Speaker notes
Gatelela go se lokologe: USA le USSR di thopile ntwa mmogo, gomme ka pela di ile tsa fetoga baganetsi. Hlalosa 'naga ye maatla (superpower)' - naga ye maatla kudu ka sešole le ka ekonomi mo diphetho tsa yona di amago lefase ka bophara. Bolela ka United Nations, yeo Afrika Borwa e bego e le setho sa yona sa go hloma, e le sekgoba se sefsa mo diphadisano tse di bego di tla ngangišanwa gantsi.
Hiroshima le Nagasaki
Ka lekga la mathomo le la mafelelo ntweng, dikhemphomphe tsa athomo di ile tsa lahlelwa metseng ye mebedi.
Ka 6 Agostose 1945 USA e ile ya lahlela khemphomphe ya athomo motseng wa Japane wa Hiroshima. Matsatsi a mararo ka morago, ka 9 Agostose 1945, khemphomphe ya bobedi e ile ya senya Nagasaki. Japane e ile ya ineela ka pela ka morago, ya fediša Ntwa ya Bobedi ya Lefase.
- Khemphomphe e tee e ile ya kgona go senya motse ka moka ka metsotswana.
- Mafelelong a 1945, batho ba ka bago 140,000 kua Hiroshima le 74,000 kua Nagasaki ba hwile ka lebaka la go thuthupa, mogote le mahlasedi (radiation).
- Lefase le ne le tsene 'Mengwaga ya Nyutlelere' - gomme dinaga tse dingwe bjale di be di phadišana go aga dikhemphomphe tsa tsona.
Speaker notes
Swaraganela slaete ye ka kelohloko le kwelobohloko - e ne e le batho ba nnete. Dipalo ke dikakanyo tse di tsebjago kudu; dipalo tse di nepagetseng ga di tsebje ka lebaka la bogolo bja tshenyego le mahu a mahlasedi a hlagilego moragonyana. Hlalosa 'mahlasedi (radiation)' ka bonolo: mpholo wo o sa bonwego wo o lokolotswego ke khemphomphe wo o tswetsego pele o bolaya le go dira batho ba babja ka mengwaga. Dira kgokagano ye e yago pele: maatla a magolo a dibetsa tse ke ona a dirilego gore Ntwa e Tonyago e be kotsi kudu.
Methago ya Ntwa e Tonyago
Ntwa ya poifo, ditshosetso le phadisano - e sego ntwa ya go lebana magareng ga dinaga tse maatla.
Ntwa e Tonyago (mo e ka bago 1945 go fihla 1991) e be e le phadisano ye e tiilego magareng ga USA le USSR. E bitswa 'e tonyago' ka gobane dinaga tse pedi tse maatla ga di ka tsa lwa ka go lebana - ntwa ya go lebana e ka be e senyeditse lefase ka dibetsa tsa nyutlelere. Go e na le moo di ile tsa phadišana ka bohlodi, mabolelo (propaganda), ditumelelano le phadisano ya dibetsa.
- Yuropa e ile ya aroganywa ka sehlopha sa Bodikela (se se etilwego ke USA) le sehlopha sa Bohlabela (se se etilwego ke USSR).
- Ka 1946 Winston Churchill o boletse gore 'Sesireletsi sa Tshipi (Iron Curtain)' se theogile go putla Yuropa.
- Lehlakore le lengwe le le lengwe le lekile go phatlalatsa ditumelo tsa lona dinageng tse dingwe lefaseng ka bophara.
Speaker notes
Hlalosa 'sehlopha (bloc)' - sehlopha sa dinaga tse di lego lehlakoreng le tee. Hlalosa 'Sesireletsi sa Tshipi (Iron Curtain)' e le mothaladi wo o naganwago, e sego leboto la nnete, wo o aroganyago dinaga tsa temokrasi tsa mmaraka wo o lokologilego wa Yuropa Bodikela le dinaga tsa bommunisi tse di laolwago ke Soviet tsa Yuropa Bohlabela. Gatelela phoso ye kgolo: poifo ya go senywa ka botlalo ka nyutlelere ke yona e ile ya thibela ntwa go se ke ya fetoga 'ya go fisa' magareng ga dinaga tse pedi tse maatla.
Bokhapithale kgahlanong le Bommunisi
Botlhorong bja Ntwa e Tonyago go be go na le dikgopolo tse pedi tse di fapanego kudu tsa ka moo naga e swanetsego go laolwa ka gona.
Speaker notes
Boloka se se leka-lekantshwe le se se lego therešo, e sego kahlolo ya boleng - ntlha ke gore lehlakore le lengwe le le lengwe le be le dumela gore tshepediso ya lona e kaone gomme le boifa gore ye nngwe e tla phatlalala. Ela hloko gore ka nnete ga go na lehlakore le le bego le phethagatsa dikgopolo tsa lona ka mehla. Phapano ye ya dikgopolo (ideoloji) e hlalosa GORE ke ka lebaka la eng phadisano e ile ya kwagala e feletse: e be e le ntwa ya ka moo lefase ka moka le swanetsego go rulaganywa ka gona.
Dihlopha tse pedi tse hlometsego
Dinaga tse pedi tse maatla di agile ditumelelano tsa sešole go sireletsa sehlopha sa tsona.
NATO, 1949
North Atlantic Treaty Organisation - USA le bakgomana ba yona ba Bodikela ba tshepišane go sireletsana.
Warsaw Pact, 1955
USSR le bakgomana ba yona ba Yuropa Bohlabela ba hlamile tumelelano ya bona ya sešole e le karabo.
Lefase ka moka le a lebelela
Dinaga gohle di ile tsa gapeletswa go kgetha lehlakore - goba go leka go dula di sa 'kgomarelane le lehlakore (non-aligned)'.
Speaker notes
Hlalosa gore tumelelano e ra gore tlhaselo ya setho se tee e balwa e le tlhaselo go bohle. NATO e tlile pele (1949); Warsaw Pact e be e le karabo ya Soviet (1955). Tsebisa 'go se kgomarelane le lehlakore (non-aligned)' - dinaga tse dintsi tse mpsha tse di ipuseng, kudu Afrika le Asia, di ile tsa leka go se tsene lehlakore le lengwe. Se se beakanya dislaete tse di latelago tsa Afrika.
Motse wo o aroganywago: Berlin
Motse wa Jeremane wa Berlin o ile wa ba le lengwe la mafelo a kotsi kudu ka Ntweng e Tonyago.
Ka morago ga ntwa, Jeremane le motse-mogolo wa yona Berlin di ile tsa aroganywa magareng ga dinaga tse maatla. Ka 1948-1949 USSR e ile ya thibela Berlin Bodikela, ya kgaola dijo le mafura. Bodikela bo ile bja araba ka Berlin Airlift, di fofisa dithuso mosegare le bosego - gomme bafofisi ba Afrika Borwa ba ile ba tsea karolo ka airlift ye.
- Ka 1961 Bohlabela bo ile bja aga Leboto la Berlin (Berlin Wall) go emisa batho go tshabela Bodikela.
- Leboto le ile la ba seswantsho se se tumilego kudu sa lefase le le aroganywago.
- Ge Leboto le wa ka 1989, le ile la supa gore Ntwa e Tonyago e a fela.
Speaker notes
Sebedisa kgokagano ya selegae - bafofisi ba South African Air Force ba fofile ka Berlin Airlift - go bontsha barutwana gore le Afrika Borwa yeo e lego kgole e be e amega. Latela tsela ya Leboto: le agilwe ka 1961 go golega batho ka Bohlabela, la thubwa ka 1989 ge Ntwa e Tonyago e putlama. Leboto ke seswantsho sa nnete sa konkerete sa kgopolo ya 'Sesireletsi sa Tshipi' go tswa slaeteng ya 4.
Phadisano ya dibetsa le phadisano ya sebaka
Mahlakore ka bobedi a ile a aga dibetsa tse maatla kudu - tse di lekanego go senya lefase makga a mantsi.
Ka phadisano ya dibetsa naga ye nngwe le ye nngwe ye maatla e ile ya leka go aga dibetsa tse dintsi le tse kotsi go feta ye nngwe, go akaretswa khemphomphe ya haetrotšene ye e nago le maatla go feta. Se se hlodile tekano ye e tshosago yeo ka dinako tse dingwe e bitswago 'go senyana ga bobedi ka nnete (mutually assured destruction)' - ge lehlakore le lengwe le hlasela, ka bobedi a tla senywa.
- Ka bo-1960 mahlakore ka bobedi a be a na le dimisaele tsa nyutlelere tse dikete.
- Phadisano e ile ya phatlalalela sebakeng: USSR e ile ya foufatsa Sputnik, sathelaete ya mathomo, ka 1957.
- Barutwana ba sekolo dinageng tse dingwe ba ile ba itlwaetsa 'go inama le go itshireletsa (duck and cover)' ge go ka ba le tlhaselo ya nyutlelere.
Speaker notes
Hlalosa 'go senyana ga bobedi ka nnete (MAD)' ka mantsu a bonolo: ga go lehlakore le le bego le beta pelo go hlasela pele ka gobane le lona le be le tla senywa. 'Tekano ye ya letshogo' e ile ya boloka khutso ye e sa tsepamago. Kgokaganya phadisano ya dibetsa le phadisano ya sebaka - Sputnik (1957) e ile ya makatsa USA gomme ya e kgothaletsa go fihla Kgweding ka 1969. Ntlha ya 'go inama le go itshireletsa' e thusa barutwana go kwa ka moo batho ba tlwaelegilego ba phetseng ka letshogo la nyutlelere.
Mathata a Dimisaele a Cuba
Ka matsatsi a lesomeraro ka 1962 lefase le ile la batamela ntwa ya nyutlelere go feta le kgale.
Ka 1962 USSR e ile ya thoma go bea dimisaele tsa nyutlelere sehlakahlakeng sa Cuba, kgauswi le lebopo la USA. Mopresidente wa USA John F. Kennedy o ile a nyaka gore di tlošwe gomme a thibela sehlakahlaka. Ka matsatsi a lesomeraro a kgatelelo lefase le ile la swara moya.
- Moetapele wa Soviet Nikita Khrushchev o ile a dumela mafelelong go tloša dimisaele.
- Go bušetsa, USA e ile ya dumela ka sephiri go tloša dimisaele Turkey le go se hlasele Cuba.
- Mathata a ile a bontsha ka moo Ntwa e Tonyago e bego e ka fetogela ntweng ya nyutlelere gabonolo ka gona.
Speaker notes
Beakanya boemo: Cuba ke mokgomana wa bommunisi wa USSR mojakong wa USA, ka fao dimisaele tsa Soviet fao di ile tsa tshosa USA. Bolela baetapele ba babedi - Kennedy (USA) le Khrushchev (USSR). Gatelela gore tumelelano ye e feditsego mathata e be e le kwano, e sego phenyo ya lehlakore le tee, le gore dikarolo tse dingwe (go tloša dimisaele tsa USA Turkey) di ile tsa bolokwa ka sephiri. Se ke mohlala wo o kwagalago kudu wa ka moo phadisano ya dibetsa e bego e le kotsi ka gona.
Ntwa e Tonyago ka bokgutshwane, 1945-1991
- 1945 Dikhemphomphe tsa athomo di lahletswe Hiroshima le Nagasaki; Ntwa ya Bobedi ya Lefase e a fela
- 1948 Berlin Blockade le Airlift di a thoma
- 1949 NATO e a hlangwa; USSR e leka khemphomphe ya yona ya mathomo ya athomo
- 1957 USSR e foufatsa Sputnik, sathelaete ya mathomo
- 1961 Leboto la Berlin le a agwa
- 1962 Mathata a Dimisaele a Cuba
- 1989 Leboto la Berlin le a wa
- 1991 Soviet Union e a phatlalala; Ntwa e Tonyago e a fela
Speaker notes
Sebedisa slaete ye go kopanya pele o retologela go Afrika. Kgopela barutwana go bona mokgwa: dinako tsa kotsi ye kgolo (1948, 1962) tse di latelwago ke khutso ye e sa tsepamago, gomme go feleletsa ka go nanya go tloga 1989. Supetsa gore Ntwa e Tonyago e tsere mengwaga ye e ka bago 46 - ye telele go feta bontsi bja batswadi ba barutwana ba phetsego.
Phadisano ya lefase ka bophara Afrika
Ge dinaga tsa Afrika di hwetsa boipuso, dinaga tse pedi tse maatla di ile tsa phadišana bogwera bja tsona.
Go tloga mafelelong a bo-1950 dikoloni tse dintsi tsa Afrika di ile tsa fetoga dinaga tse di ipuseng. USA le USSR ka bobedi di ile tsa nea tšhelete, dibetsa le thekgo go fenya dinaga tse mpsha go tsena lehlakoreng la tsona. Ka dinako tse dingwe phadisano ye e ile ya thusa go tutuetsa dintwa tsa boemedi (proxy wars) - dikgohlano tseo dinaga tse maatla di thekgang mahlakore a selegae a fapanego go e na le go lwa magareng ga tsona ka go lebana.
- Baetapele ba bantsi ba Afrika ba ile ba tsena Mokgatlo wa go se Kgomarelane le Lehlakore (Non-Aligned Movement), ba gana go kgetha lehlakore.
- Dintwa tsa selegae dinageng tse swanago le Angola le Mozambique di ile tsa goga dinaga tsa Ntwa e Tonyago.
- Phadisano ya Ntwa e Tonyago e ile ya bopa thuso, kgwebo le kgohlano go putla kontinente.
Speaker notes
Hlalosa 'ntwa ya boemedi (proxy war)' ka go kwala - dinaga tse maatla di lwile magareng ga tsona ka go se lebane ka go hlomela le go thekga dihlopha tsa selegae. Hlalosa 'Mokgatlo wa go se Kgomarelane le Lehlakore (Non-Aligned Movement)' - sehlopha sa dinaga, tse dintsi tsa tsona di sa tswa ipusa, tse di gannego dihlopha ka bobedi. Angola ke mohlala wo bohlokwa wo o tla iswang slaeteng ye e latelago ya Afrika Borwa. Gatelela gore diphetho tse di dirilwego Washington le Moscow di bile le ditlamorago tsa nnete, ka dinako tse dingwe tse mpe, go maAfrika a tlwaelegilego.
Kgethollo (Apartheid) le Ntwa e Tonyago
Mmuso wa kgethollo o ile wa sebedisa poifo ya Ntwa e Tonyago go itshireletsa - gomme wa goga Afrika Borwa ntweng ya selete.
Mmuso wa kgethollo wa Afrika Borwa o ile wa itlhagisa go Bodikela e le mokgomana yo maatla wa kgahlanong le bommunisi (anti-communist). O ile wa sebedisa poifo ya bommunisi go lokafatsa go pitlaganya baganetsi - go swana le ka Molao wa Kgatelelo ya Bommunisi wa 1950 (Suppression of Communism Act of 1950), wo o bego o ngwadilwe ka bophara mo o bego o ka homotsa mongwe le mongwe yo a nyatšago kgethollo.
- Mmuso o ile wa bitsa balwela-tokologo ba bantsi 'bommunisi' go ba senya leina.
- Mašole a Afrika Borwa a ile a lwa Angola, moo a ilego a kgohlana le mašole a Cuba a bego a thekga lehlakore le lengwe.
- Ge Ntwa e Tonyago e fela mo e ka bago 1989-1990, thekgo ye nngwe ya Bodikela go kgethollo e ile ya fokotsega, ya thusa go bula lebati la dipoledisano.
Speaker notes
Ye ke slaete ye bohlokwa ya 'gona bjale se re amang bjang?'. Dikgopolo tse pedi tse kgolo: (1) ka gare, baetapele ba kgethollo ba ile ba sebedisa poifo ya lefase ya bommunisi e le seipato sa go thibela, go golega le go homotsa baganetsi - kgokaganya morago le Molao wa Kgatelelo ya Bommunisi. (2) Ka ntle, Afrika Borwa e ile ya gogelwa kgohlanong ya boemedi ya Ntwa e Tonyago kua Angola, e bile ya lwa le mašole a Cuba. Supetsa barutwana gore go bitsa baganetsi 'bommunisi' gantsi e be e le leano la sepolotiki, e sego tlhaloso ye e nepagetsego. [SME] Netefatsa tekanyo ya dintlha tse di letetswego ka Angola/Border War go Kreiti ya 9 le go lekola tlhamo ya thekgo ye e fetogago ya Bodikela mo e ka bago 1990.
Dipotšišo tsa poeletso
Sebedisa seo o ithutilego sona go araba dipotšišo tse tsa mokgwa wa CAPS.
Araba ka mafoko a a feletsego. Maraka a lego mabrakethong a bontsha gore go letelwe dintlha tse kae.
Q. Hlalosa gore ke ka lebaka la eng phadisano magareng ga USA le USSR e bitswa Ntwa e 'Tonyago'. (4 marks)
Q. Hlalosa lefelo LE TEE la kgohlano la Ntwa e Tonyago (Berlin GOBA Cuba) mme o hlalose gore ke ka lebaka la eng le be le le kotsi kudu. (6 marks)
Q. Hlalosa DITSELA TSE PEDI tseo Ntwa e Tonyago e amilego Afrika goba Afrika Borwa. (4 marks)
Speaker notes
Sebedisa tse e le mošomo wo o ngwadilwego goba poledisano ya klase. Kabo ya maraka e latela mekgwa ya CAPS ya go theilwe methopong le go ngwala meraro: dikarabo tsa maraka a 4 di nyaka dintlha tse sego kae tse di kwalago; karabo ya maraka a 6 e nyaka serapa se sekgutshwane se se nago le sebaki le ditlamorago. Kgothaletsa barutwana go sebedisa mareo a bohlokwa a thuto: naga ye maatla, ideoloji, phadisano ya dibetsa, ntwa ya boemedi, kgahlanong le bommunisi.
Gore ke ka lebaka la eng Mengwaga ya Nyutlelere le Ntwa e Tonyago di sa le bohlokwa
Phadisano ye e sa kago ya ba ntwa ya go lebana e sa ntše e fetotse lefase ka moka - go akaretswa naga ya gaborena.
Dikhemphomphe tsa athomo tsa 1945 di neile batho maatla a go ipolaya, gomme Ntwa e Tonyago ye e latetsego e ile ya arola lefase mo e nyakilego go ba mengwaga ye masome a mahlano. E ile ya fela ka khutso mo e ka bago 1989-1991 ge Leboto la Berlin le wa gomme Soviet Union e phatlalala.
- Dibetsa tsa nyutlelere di sa le gona, ka fao dikgetho tsa Mengwaga ya Nyutlelere di sa dula le rena lehono.
- Ntwa e Tonyago e bopile boipuso, dintwa le dipolotiki go putla Afrika.
- Ka Afrika Borwa, mafelelo a yona a thusitse go bula sebaka sa go ya go temokrasi ka bo-1990.
Speaker notes
Tswalela ka go boela metheong ye mebedi ya slaete ya 1: Mengwaga ya Nyutlelere le Ntwa e Tonyago. Gatelela ntlha ya kholofelo ya gore Ntwa e Tonyago e feditse ntle le masetlapelo a nyutlelere a a bego a boifiwa, gomme e le ka khutso kudu. Kgokaganya le maphelo a barutwana: Afrika Borwa ya temokrasi ye ba e tsebago e melile ka karolo go tswa lefaseng le le bego le fetoga ge Ntwa e Tonyago e fela. Se se kgokaganya le pele go yuniti ya Kreiti ya 9 Term 3 ka dintlha tsa phetogo histaoring ya Afrika Borwa.
- Grade
- Grade 9
- Subject
- History
- CAPS topic
- The Nuclear Age and the Cold War
- Resource type
- Presentation